Višina dodatka ne bo odvisna od osnovne plače niti od specifike opravljanja posamezne funkcije, ampak bo izplačana v enaki višini vsem upravičencem, izhaja iz sporočila po dopisni seji vlade.
Obravnavo zakona je sicer vlada začela že na redni seji pretekli teden, a so jo prekinili. Zakonski predlog so namreč še pred potrditvijo predstavili koalicijskim poslanskim skupinam.
Da bodo funkcionarji v pravosodnem sistemu prejemali mesečni dodatek k plači v višini 600 evrov bruto, je na seji občnega zbora Slovenskega sodniškega društva v začetku meseca najprej napovedal predsednik vlade Robert Golob.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je minuli teden na plenarni seji DZ v odgovoru na poslanska vprašanja pojasnila, da je predlog zakona medresorsko že usklajen. Po ocenah, ki jih je sporočilo ministrstvo, bo ta dodatek prejemalo 1093 sodnikov in tožilcev, finančni učinek začasnega ukrepa pa je na letni ravni ocenjen na 9,1 milijona evrov.
Prizadevanja vlade za sprejetje zakona, so danes pozdravili tudi v Sodnem svetu. Ocenjujejo, da bodo navedene spremembe pozitivno vplivale na delovanje sodnega sistema v korist vseh, saj bodo pripomogle k interesu še boljših kandidatov za sodniški poklic, k večji motiviranosti sodnikov in hitrejšemu reševanju sodnih postopkov.
Kot so ob tem še izpostavili v sporočilu za javnost, so sodniki funkcionarji ene od treh vej oblasti in s tem nosilci posebnih pooblastil in odgovornosti, česar sedanja določitev njihovih plač nikakor ne odraža na ustrezen način.
Izrazili pa so tudi pričakovanje, da se bo z napovedano reformo plačnega sistema v celoti odpravila po njihovih navedbah protiustavno prenizka določitev plač sodnikov. Med leti 2012 in 2020 so se namreč plače v javnem sektorju povečale za nekaj več kot 25 odstotkov, povprečne plače sodnikov pa za nekaj več kot pet odstotkov, so še navedli.
Napoved posebnega dodatka k plačam pravosodnih funkcionarjev je sicer sprožila val zahtev po višjih plačah tudi v drugih skupinah javnega sektorja. Vladi očitajo privilegirano obravnavo nekaterih poklicnih skupin, kar pa ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik zavrača. Po njenih besedah gre pri pravosodnih funkcionarjih za interventni ukrep do plačne reforme, s katerim na nek način odpravljajo neustavno stanje.
Pojasnila je, da sodniki niso v enakem položaju kot javni uslužbenci, saj jim ustava kot funkcionarjem zagotavlja finančno avtonomijo. Pri tem je navedla tudi, da so plače sodnikom in tožilcem realno padle, v času, ko je bilo povprečje rasti plač v javnem sektorju približno 13 odstotkov, je bil padec plač v sodstvu petodstoten, v tožilstvu pa nekaj čez desetodstoten.
Vlada sicer napoveduje, da bo letos začrtala reformo plačnega sistema, izhodišča bo koalicija na Brdu pri Kranju pretresala že to sredo.