Vlada je ukrepe za pomoč državljanom in gospodarstvu združila v predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni covid-19, ki ga je sprejela v soboto pozno ponoči. V njem je združila ukrepe, ki jih je premier Janez Janša predstavil že v torek, dodala pa je še nekaj novih. Ocenjuje, da bodo vse rešitve skupaj zvišale odhodke državnega proračuna za tri milijarde evrov.
Prvi del ukrepov izboljšuje socialni položaj ljudi, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Samozaposleni, ki se bodo v posebni elektronski aplikaciji izrekli za prizadete zaradi krize, bodo za mesec marec prejeli 350 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi s februarjem za vsaj 25 odstotkov, za april in maj pa po 700 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi s februarjem za vsaj 50 odstotkov. Hkrati bo država krila tudi vse pripadajoče prispevke za socialno varnost.
Pomoč je namenjena tudi vsem rednim študentom, in sicer v višini enkratnega kriznega dodatka v višini 150 evrov, izplačan pa bo do 30. aprila.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Velike družine s tremi otroki bodo poleg dodatka, ki ga že prejemajo, po predlogu prejele še dodatnih 100 evrov, družine s štirimi ali več otroki pa 200 evrov.
Upokojencem z do 700 evrov pokojnine bo država izplačala solidarnostni dodatek v treh različnih višinah. Za pokojnine do višine 500 evrov je določen v višini 300 evrov, za pokojnine v višini od 501 do 600 evrov v višini 230 evrov in za pokojnine v višini od 601 do 700 evrov v višini 130 evrov.
Do enkratnega dodatka v višini 150 evrov bodo upravičeni tudi prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.
Predviden je tudi dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije. Do 200 evrov bodo lahko upravičeni zaposleni v zasebnem sektorju, ki imajo osnovno bruto plačo nižjo od trikratnika slovenske bruto minimalne plače in so zaradi opravljanja svojega dela v času epidemije nadpovprečno izpostavljeni tveganju za zdravje oz. so prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije. Potrebna sredstva bo zagotovil delodajalec iz sredstev oprostitve plačila prispevka za pokojninsko zavarovanje.
Z namenom ohranja delovnih mest bo v času epidemije novega koronavirusa namesto delodajalcev vse prispevke vseh zaposlenih na čakanju prevzela država, vse pravice zavarovancev pa se ohranijo, je že v torek povedal Janša. Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne dalje pa bo namesto delodajalcev prevzela zdravstvena zavarovalnica.
Za čas trajanje epidemije zakon predvideva znižanje osnovnih plač funkcionarjem za 30 odstotkov. Enako znižanje velja za nadomestila plač bivših funkcionarjev in tudi za plače funkcionarjev, ki bodo nastopili funkcijo po uveljavitvi tega zakona. Ne znižuje pa se plač funkcionarjem sodstva, funkcionarjem ustavnega sodišča in lokalnih skupnosti.
Cilji predlaganih ukrepov so ohranjanje delovnih mest in delovanja podjetij, izboljšanje socialnega položaja ljudi, še posebej najbolj ogroženih zaradi bolezni covid-19, izredna pomoč samozaposlenim, izboljšanje likvidnosti podjetij, pomoč znanstveno-raziskovalnim projektom za boj z epidemijo, znižanje sejnin in funkcionarskih plač, oprostitev plačila storitev distribucije in pomoč kmetijstvu, je vlada povzela v sporočilu za javnost.
Podrobnosti iz predloga zakona, ki ga je vlada že poslala v obravnavo in sprejem v DZ po nujnem postopku, bo premier Janez Janša skupaj s predsedniki koalicijskih strank in finančnim ministrom Andrejem Šircljem predstavil popoldne na novinarski konferenci. Vsi predlagani ukrepi naj bi veljali do 31. maja.