Kot so zapisali na ministrstvu za finance, je vlada prisluhnila občinam glede rasti cen in financiranja zakonsko določenih nalog, ki jih občine opravljajo. Občine pa so po njihovih navedbah razumele omejitve države glede na trenutne razmere in so po zbližanju stališč z dogovorom zadovoljne. Danes parafirani dogovor bodo sicer potrdili še vlada in vodstva občinskih združenj.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Čas novih priložnosti
Razumem mlade, ki vedo, kaj hočejo in česa ne.
Da so z danes doseženim kompromisom v občinah zadovoljni, je za STA potrdila tudi sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar. Kot je dejala, sta obe strani popustili "kjerkoli smo pač lahko". Občinska združenja so po njenih besedah razumela situacijo, "v kateri je finančna kapaciteta države", predstavniki vlade pa so po drugi strani razumeli situacijo, v kateri so se znašle občine v časih hitre rasti cen različnih produktov in energentov.
Kot je dodala, so bili "tolerantni in razumevajoči drug do drugega, zato so tudi lahko našli vmesno točko, na kateri so lahko določili višino povprečnine. Občine bodo lahko po njenih besedah korektno izvedle vse zakonske naloge, bodo pa morale biti previdne pri porabi finančnih sredstev.
Današnji dogovor so dosegli po daljših pogajanjih, ko so bili vlada in občine glede višine povprečnine precej bolj vsaksebi. Občinska združenja so namreč na prvi sestanek sredi septembra prišla s predlogom za znaten dvig povprečnine že za letos, pa tudi za prihodnji dve leti. In sicer bi povprečnino za letošnje leto z zdajšnjih 645 dvignile na 736,66 evra. Za leto 2023 so predlagale, da povprečnino dvignejo na 776,4 evra, za leto 2024 pa na 783 evrov.
Po neuspešnih pogajanjih je vladna stran v zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024 državnemu zboru predlagala povprečnino v višini 667 evrov, kar je 20 evrov na prebivalca v Sloveniji več, kot je trenutno določena povprečnina z dogovorom za leto 2023. A so se pogovori vendarle nadaljevali do današnjega sestanka, na katerem so dosegli dogovor.