Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pod vodstvom Zdravka Počivalška je pripravilo program pomoči gospodarstvu za leto 2021, katerega prioriteta je zagotavljanje likvidnosti podjetij, kar bo letos, kot ugotavljajo tudi na ministrstvu, še poseben izziv za mala in srednje velika podjetja.
V gospodarstvo želi država letos injicirati skupno 660 milijonov evrov, od tega bo 248 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 410 milijonov evrov povratnih. Ta pomoč poleg neposrednih pomoči ministrstva zajema še pomoč Slovenskega podjetniškega sklada, Slovenskega regionalnega razvojnega sklada, javne agencije Spirit Slovenija, Slovenske turistične organizacije in SID banke. Tako bo za zagotavljanje likvidnosti med drugim Slovenski podjetniški sklad (SPS) razširil svoj program pomoči in bo malim ter srednje velikim podjetjem zagotavljal garancijo za zavarovanje bančnih kreditov ter subvencijo obrestne mere. Hkrati bo podjetjem zagotavljal posojila do 50 tisoč evrov, ta bodo namenjena predvsem skupinam, ki imajo težave pri pridobivanju sredstev na trgu. Skupno naj bi SPS letos z 210 milijoni evrov podprl 5200 podjetij. Prek agencije Spirit pa bo na voljo 36,2 milijona evrov za zagotavljanje likvidnosti na področju gostinstva in turizma.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Razen redkih primerov ustavitve proizvodnje v prvem valu epidemije so se pomurska podjetja doslej izognila katastrofi, kar gre pripisati tudi strukturi gospodarstva v regiji, v kateri prevladujejo podjetja kovinskopredelovalne industrije. A krizne razmere so tudi pri teh podjetjih pustile posledice, saj so, kot smo že poročali, po prvih ocenah ustvarila občutno manj prihodkov kot v letu prej.
Nastala je zmešnjava
Še hujše so razmere v malem gospodarstvu, na kar že dlje časa opozarjajo obrtniki v državi in tudi pomurski regiji. Vodstvo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je vlado po novem letu vnovič pozvalo k odprtju vseh storitvenih in obrtnih dejavnosti. »Dejstvo je, da ukrepi, ki so jih prinesli protikoronski zakoni, ne pokrivajo v celoti vseh stroškov, zato podjetja, ki so zaprta že več mesecev, ne morejo več zagotavljati preživetja podjetja in plačevati obveznosti,« so zapisali pri OZS.
Tudi predsednik soboške območne OZS Vlado Mandič opozarja, da so sprejeti ukrepi povzročili pravo zmešnjavo. »Nekateri ukrepi nimajo ne repa ne glave, dejavnosti, kjer ni skoraj nobenih stikov med ljudmi, kot so avtomatske avtopralnice in cvetličarne, ne smejo obratovati, fitnesi se odpirajo in zapirajo, vse skupaj je že neznosno,« pravi Mandič, ki opozarja, da se podjetniki vrtijo v neke vrste začaranem krogu, ker je vse skupaj povezano. »Tudi od PKP7 ne bomo imeli ničesar, saj je treba najprej plačati plače in prispevke, sicer ne moreš zaprositi za pomoč. Finančno pomoč za fiksne stroške po PKP6 pa bomo dobili izplačano komaj 20. januarja, po tem pa se lahko zgodi, da bomo še en mesec zaprti, in smo spet na istem. Tega se zelo bojimo.« Kot še pove Mandič, jih na terenu predvsem manjši gostinci opozarjajo, da bodo težko preživeli nastale razmere. »Veliko podjetnikov nima več kje vzeti denarja.«
Skrb zbujajoč trend rasti brezposelnih
Razmer so se očitno začeli zavedati tudi na gospodarskem ministrstvu, kjer so ob predstavitvi omenjenega programa za letos med drugim zapisali: »Podatki o učinkih sedmih paketov protikoronskih ukrepov v prejšnjem letu sicer kažejo, da je slovensko gospodarstvo robustno in da je večji del podjetij ohranil kondicijo, ki jim bo omogočila hitro okrevanje. Pa vendar z zaskrbljenostjo spremljamo stanje in trende na področju malega in srednjega gospodarstva, še posebej na področju storitev.« Ob tem še poudarjajo skrb vzbujajoči trend rasti brezposelnosti.