vestnik

Vlaga v notranjosti obnovljene stavbe. Kdo bo odgovarjal za »šlamparijo«?

Majda Horvat, 26. 7. 2020
Majda Horvat
Zdaj so se pokazale napake, ki so jih naredili pri obnovi stavbe Upravne enote Lendava.
Aktualno

Pri celoviti sanaciji 50 let stare stavbe Upravne enote Lendava, ki je stala 1,4 milijona evrov, »pozabili« na obnovo ali zamenjavo cevi za odvajanje padavinske vode.

Junija lani so izročili v uporabo popolnoma obnovljeno stavbo Upravne enote Lendava, za katero sta država in evropski kohezijski sklad namenila skupaj 1,4 milijona evrov. Toda pred nekaj tedni so se na stenah v notranjosti objekta pojavili znaki vlage oziroma zamakanja. »Napake so ugotovljene v času veljavnih garancij,« so nam sporočili z ministrstva za javno upravo, ki je vodilo obnovo in tudi izbiralo izvajalce del ter z njimi sklepalo pogodbe. Poudarili so še, da ne gre za napake pri delih, za katera je bila z izvajalci sklenjena pogodba, ampak so se te pojavile na inštalacijah, ki niso bile zajete v obnovo. »Predvidevamo, da gre za zamašitev meteorne kanalizacije, kar pa bo natančno ugotovljeno po preiskavi,« so še sporočili. Za napake torej po mnenju ministrstva ni kriv nobeden od izvajalcev del, ki so sodelovali pri obnovi stavbe, ker so se pojavile tam, kjer se ni obnavljalo.


Drugače rečeno to pomeni, da v celovito obnovo 50 let stare stavbe niso zajeli obnove meteorne kanalizacije, ki je domnevno vzrok za zamakanje. Po naših informacijah je zaradi tega na strehi in v starih ceveh začela zastajati voda, ki v notranjosti objekta pronica na površje.

Energetsko sanacijo objekta, katere vrednost je bila 653 tisoč evrov, je izvedlo podjetje GES iz Celja, notranjo obnovo v vrednosti 610 tisoč evrov pa podjetje Legartis iz Lendave, nadzornik del je bilo podjetje Atrij iz Odranec. Hkrati z obnovo stavbe so na novo zgradili dvigalo, obnovili veliko sejno sobo in zamenjali vso opremo.

Ob škodi, ki nastaja zaradi napake pri obnovi, je ostalo nepojasnjeno, kdo od odgovornih, ki so sodelovali pri tem, bi moral predvideti pri popisu del ali vsaj pravočasno opozoriti, da je v celovito obnovo stavbe smiselno vključiti tudi obnovo ali zamenjavo cevi za odvajanje padavinske vode. Zato poznavalci področja takšno napako pri energetski sanaciji upravne zgradbe imenujejo »šlamparija«, pojasnila ministrstva pa smešni izgovori. Ugotavljajo tudi, da se kaj podobnega ne sme in ne more zgoditi, kadar gre za vlaganja zasebnega kapitala. V primerjavi z obsežnostjo obnove in ob tem, da so v notranjosti obnovili vse sanitarije, bi namreč brez težav lahko zamenjali tudi odtočne cevi za padavinsko vodo. To bi naložbo podražilo za približno 20 tisoč evrov. Vendar je pri nas žal vse nemogoče, kadar gre za državne naložbe, še ugotavlja sogovornik. Poudari še, da je pri javnih naložbah pogosto edino merilo pri izbiri glavnega izvajalca del cena in poznanstvo, ta pa si potem običajno zaradi prezasedenosti za izvedbo najema različne podizvajalce.

vlaga uelendava zgradba