Vlagatelji zahtevajo pravico od Pravice

Okoli 30 slovenskih vlagateljev v vrednostne papirje se je odločilo, da bodo tožili nemško družbo Heidelberger Vermögensverwaltung (HDV) in Bojana Pravico, ki je deloval kot njihov predstavnik v Sloveniji. Po njihovem mnenju sta več kot 90 slovenskih vlagateljev oškodovala za skupno 9,3 milijona evrov. V ta namen so ustanovili Zavod za iskanje pravice opeharjenih vlagateljev (Zavod IPOV), ki ga vodi ljubljanski odvetnik Borut Škerlj. Ta pojasnjuje, da vrednost vložkov oškodovancev, organiziranih v zavodu, predstavlja skoraj polovico celotnega ocenjenega zneska oziroma okoli štiri milijone evrov. Vlagatelji prihajajo s celotne Slovenije, največ pa s štajerskega območja. Sicer je po njegovih besedah vseh oškodovancev verjetno več kot 100, saj jih je doslej v zvezi s to zadevo že okoli 90 iskalo pravno pomoč, vendar, kot pravi, so nekateri obupali, saj so v preteklosti zadevo že predali policiji, ki je podala kazensko ovadbo, a se je zadeva ustavila na tožilstvu.

Tudi do 100-odstotne provizije

Največ tovrstnih primerov se je zgodilo v letih od 2007 do 2010, ko je Pravica po Sloveniji iskal vlagatelje. "Predstavljal se je kot finančni svetovalec in organiziral medijsko podprta srečanja v različnih kongresnih centrih, na katerih so zainteresirane vabili, da se jim pridružijo. Organiziral je tudi skupino priporočiteljev, ki so v njegovem imenu nagovarjali potencialne stranke," pravi Škerlj in opiše tudi postopek, kako je zadeva potekala.
Na pooblastilo vlagatelja je Pravica odprl depozitni račun pri eni od tujih bank, pri tem je uporabljal različne banke, nato pa je iz teh depozitnih računov delal naložbe v vrednostne papirje, pri tem je bil edini pooblaščenec, ki lahko izvaja tovrstne transakcije za nakup vrednostnih papirjev, ki jih je kupoval v imenu vlagatelja. Pravici oškodovanci med drugim očitajo, da je bil pri tem dogovorjen za provizijo tako pri vlagateljih kot pri kapitalskih družbah, kjer je kupoval vrednostne papirje. "Te provizije pa so lahko bile tudi do 100-odstotne. Torej vlagatelju na koncu ni ostalo nič. Gre, kot je ugotovilo tudi nemško sodišče v sodbi, za konflikt interesov," pojasnjuje Škerlj.

Ni vse zlato, kar je nemško

Ljudi naj bi Pravica zavajal tudi s ponujanjem tako imenovanega zaščitnega paketa, ki naj bi jim jamčil, da bo njihov osnovni vložek v celoti ohranjen. Pri tem je šlo po besedah Škerlja med drugim za nakup delnic slamnatih družb Genesis, Uranio in MAC Capital. "Te družbe so bile samo registrirane in brez kapitala, v primeru klica pa sta se na telefon pri vseh oglašala dva ista človeka." Pravica je tudi lastnik družbe Elementum iz Šenčurja, ki se ukvarja z nakupom ter prodajo zlata in srebra. Na podlagi poslovanja s to družbo je do Pravice prišel tudi vlagatelj iz Ljubljane, ki se za zdaj še ne želi izpostaviti. "Ključen pri celotni zgodbi je bil Pravica, ki nas je prepričal, da naj vložimo v delnice družb, ki se ukvarjajo s plemenitimi kovinami, govorilo se je tudi o rudnikih zlata in tako naprej. Prav tako nam je obljubil, da tisti, ki vložijo več kot 100 tisoč evrov, dobijo zaščitni paket, s katerim bi zaščitili naš vložek v primeru padca vrednosti delnic." Kot pravi, jim je bilo sprva čudno, da je bila pogodba, ki so jo dobili, samo v nemščini: "A smo mislili, da tako pač delajo, Pravica je bil namreč zelo prepričljiv pri nagovarjanju, mi pa smo mu verjeli. Nekateri so pri tem vložili vse, kar so imeli, še stanovanja so prodali."

Začel razlagati o svetovni gospodarski krizi

Škerlj glede omenjenih pogodb še pove, da ko so oškodovanci zahtevali prevod v slovenščino, ta ni ustrezal nemškemu izvirniku, slovenski prevod namreč ni dovoljeval naložb zunaj borz. "Ko so nam zadeve postale sumljive in smo želeli uveljaviti zaščitni paket, so se začeli izmikati, najprej so govorili, da ga bodo izplačali v več obrokih, nato da ga bodo izplačali kasneje, na koncu iz vsega skupaj ni bilo nič. Kasneje smo od Pravice izsilili sestanek s predstavniki družbe HDV, na katerega je prišel gospod, ki nam je začel razlagati o svetovni gospodarski krizi, ko smo mu povedali, da nas to ne zanima in da želimo uveljaviti zaščitni paket, je obmolknil. Pravica se je takrat delal, kot da ničesar ne ve, a se je kasneje pokazalo, da je bil zelo vpleten v celotno zgodbo," pravi omenjeni vlagatelj.
Pravica trditve, da je nekoga namenoma prevaral označuje za neresnične in žaljive ter jih odločno zavrača. Pri tem pravi, da tovrstni očitki niso novi, saj da je podoben primer že bil obravnavan na sodišču v Nemčiji, prav tako pa naj bi dva primera že obravnavala tudi slovenska sodišča. Kot še pove, konkretnega primera ne more komentirati zaradi pravnih postopkov v teku.
Na vprašanje, kako so lahko vlagatelji, med njimi nekateri tudi izkušeni, nasedli takšni zgodbi, Škerlj pojasnjuje, da so bili dogodki, na katerih je Pravica predstavljal možnost vlaganja, organizirani na zelo visoki ravni in da udeleženci teh dogodkov niso imeli razloga, da bi podvomili o resničnosti njegovih besed. "Tudi dejstvo, da gre za nemško družbo, je marsikoga prepričalo, saj v Sloveniji še vedno radi verjamemo, da če je nekaj nemško, je s tistim vse v redu. Ob sklepanju pogodb so vlagatelji bili sicer opozorjeni na tveganje, a niso vedeli, da se to skriva pri Pravici samem."