Parna lokomotiva je vozila na progi Murska Sobota–Hodoš in potem še naprej do Kermendina. Zadnjič je na tej progi potnike prepeljala 31. decembra 1968, v mesto se je vrnila 1977, vendar po tirih ni nikoli več vozila, ampak so jo postavili na ogled pred železniško postajo. Pred leti so jo Slovenske železnice podarile mestu Murska Sobota. Nedvomno je gorička Mariška eden od najbolj prepoznavnih simbolov mesta, in čeprav se mnogi z njo niti niso peljali, je globoko zasidrana v spominu in zavesti Sobočanov in Goričancev.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Morate urediti upravne zadeve? Ta dva krajevna urada bosta zaprta
Do sprememb je prišlo na Goričkem.
Mimoidoči so že dlje časa opazovali, da jo najeda zob časa in da bo treba nekaj ukreniti, preden bo prepozno. Tako so se v Mestni občini Murska Sobota odločili, da lokomotivo JŽ 53-017 temeljito obnovijo, kar med drugim zajema temeljito čiščenje, zaščito pred rjavenjem ter ponovno lakiranje in barvanje v avtentičnih barvah, tako da bo gorička Mariška spet dobila nekdanji sijaj.
Proga, po kateri je vozila, se je začela uporabljati 26. junija 1907 in mnogim Goričancem je bil vlak, četudi je pogosto zamujal in vozil zelo počasi, edina povezava s svetom. Slovenska latinistka in splošna jezikoslovka Klaudija Sedar med drugim pravi, da je promet v obeh smereh od leta 1919 potekal trikrat tedensko, ob ponedeljkih, sredah in sobotah, vlak pa se je ustavljal v Puconcih, Vaneči, Moščancih, Mačkovcih, Stanjevcih, Petrovcih, Šalovcih in na Hodošu. Z njim so se vozili šolarji, delavci, dnevno naj bi prepeljal tudi 600 potnikov. Zanimivo je, da ni vozila le ena lokomotiva, ampak dve, ugotavlja zgodovinarka in arhivistka Gordana Šövegeš Lipovšek, ena je bila Mariška, druga Elza, a se ime Elza ni nikoli tako prijelo, kot se je Mariška.
