Mura, ki se pridruži Dravi na hrvaško-madžarski meji in se pozneje skupaj z njo izliva v Donavo, je začetna točka t. i. Amazonke Evrope. Nevladna organizacija WWF, okoljska ministrstva in ostali partnerji s področja zaščite narave iz vseh petih držav si zadnjih 20 let prizadevajo trajno zaščititi to biosferno območje kot prvo, ki se razteza čez pet držav. Spodnje sekcije treh rek in njihove poplavne ravnice, ki segajo prek Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije, sestavljajo eno najbolj biotsko bogatih naravnih pokrajin našega kontinenta. Naraven rečni tok stalno oblikuje nove habitate za številne ogrožene živalske in rastlinske vrste, vključno z več kot 300 vrstami ptic. Številne ribje vrste, kot je kečiga in donavski sulec, uporabljajo 700 kilometrov dolg rečni sistem za migracijo. Ob tem sta od Mure, Drave in Donave odvisni tudi identiteta regije in življenjski standard ljudi, poudarjajo naravovarstveniki. Nedotaknjene poplavne ravnice ščitijo naselja pred poplavami in zagotavljajo zaloge pitne vode, privlačna krajina pa izboljšuje potencial za razvoj trajnostnega turizma.
Hrvaška in Madžarska sta svoj del opravili že leta 2012, sledila jima je Srbija leta 2017 in Slovenija lani. Junija je Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) dodala še zadnji kos sestavljanke ter 13.000 hektarjev ob Muri v Avstriji prepoznala kot pomembno rečno pokrajino in jih uradno priznala kot biosferno območje.
Vložena skupna nominacija biosfernega območja Mura-Drava-Donava
Nataša Juhnov
Gre za zadnji korak na poti do razglasitve biosfernega območja, ki jo pričakujejo junija prihodnje leto.
Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska in Srbija so v ponedeljek na Unesco poslale skupno nominacijo za razglasitev prvega petdržavnega biosfernega območja na svetu Mura-Drava-Donava. Kot so sporočili iz organizacije WWF Adria, gre za zadnji korak na poti do razglasitve biosfernega območja, ki jo pričakujejo junija prihodnje leto.