Narava za vodo je osrednja tema letošnjega svetovnega dne voda. S tem se poskuša opozoriti, da človek s svojimi ravnanji vpliva na podnebje in to na vodne razmere. V svetu počasi začne prevladovati prepričanje, da je vodo mogoče rešiti z zeleno infrastrukturo – ponovno zasaditvijo dreves, povezavo rek s poplavnimi ravnicami, obnovo mokrišč.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Napoved) Te vsebine prinaša novi Vestnik
Četrtek je dan za Vestnik!
Na ta način je začel razmišljati tudi del slovenske stroke in tudi javnosti. Premalo pa je tega zavedanja znotraj politike, ki še vedno podlega ali pristaja na neracionalno industrializacijo in agresivno uničevanje obvodnih pasov s preoravanjem in spreminjanjem le – teh v njive.
Gre za energetski lobi, ki še vedno hoče degradirati reko Muro z gradnjo elektrarn. Na drugi strani pa je tu del kmetov, ki ne vidi pred sabo nič drugega kot njivo. Ob tem pa ga ne zanima ali bo ta njiva imela dovolj vode za rast rastlin in če bo voda na vodnem zajetju zdrava za pitje tako za njega kot za žival, ki jo redi.
V lanskem letu je bilo v Sloveniji, po podatkih Statističnega urada načrpanih 706 milijonov kubičnih metrov vode. Od tega 706 milijonov iz površinskih in 181 milijonov kubičnih metrov iz podzemnih virov. Za potrebe javnega vodovoda je bilo načrpanih 162 milijonov kubičnih metrov, od tega je bilo zaradi dotrajanosti vodovodnih sistemov izgubljenih 45 milijonov kubičnih metrov. V Pomurju smo uporabili 7,9 milijona kubičnih metrov vode. Za potrebe gospodinjstev je bilo načrpanih 3,4 milijona kubičnih metrov.
Za Slovenijo velja, da ima dovolj zalog pitne vode v vodonosnikih. Gre za varljiv občutek, saj količina razpoložljivih sladkovodnih virov iz leta v leto niha. V letu 2015, ki je bilo sušno leto se je količina rapoložljivih virov pitne vode v odnosu na leto 2014 zmanjšale za 46 odstotkov. Vzrok je bil v majhnem pretoku rek, zaradi suše
