S svojimi sedmimi hektarji v širino ter petsto metri v dolžino ter zelenimi obrežji je skoraj nevidno všito v gozdove in travnike. Jezero je bilo ustvarjeno namenoma, da bi v času poletnih suš namakali bližnja polja in zbirali odvečno vodo v času jesenskih in spomladanskih poplav. Danes pa je namenjeno predvsem ljubiteljem narave in je predvsem v poletni sezoni dobro obiskano. Pokrajina ob jezeru je še vedno lepa in pristna, saj je jezero povsem neobremenjeno, kakor sta tudi Zlomski in Blaguški potok. Prvi napaja, drugi pa odvaja vodo iz jezera. Tudi in rastlinski in živalski svet je bogat. V jezeru živijo krapi, ščuke, smuči, somi, ploščiči, šarenke, rdečeperke in sončni ostriži. Reka Ščavnica, v katero se Blaguški potok izliva je sicer meliorirana, vendar je bilo v Žihlavskem gozdu ob njeni regulaciji zaščiteno in funkcionalno usposobljeno približno 2 km prvotne meandrirane struge Ščavnice, v katerem živi veliko rib, žab in vider, predstavlja pa tudi pravi raj za ptice, prosto živečo divjad, vodne in obvodne žuželke ter rastlinstvo. Kjer se končuje jezero, se začenja valovanje zelene pokrajine, travnikov in dreves.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Črno jezero
Blaguško jezero je zaradi žalostne statistike ljudi, ki so se utopili v njem nekaj časa spremljalo ime Črno jezero. Na srečo so se razmere v zadnjih letih bistveno izboljšale, zadnja tragična nesreča se je zgodila pred devetimi leti. »Po ureditvi in zaščiti kopališč, za kar skrbi podjetnik Mario Herzog, se že nekaj let ni nihče utopil. Je varno, prijazno in prijetno za vse kopalce,« je že pred leti povedal župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici Anton Slana, ki dobro pozna akumulacijsko jezero.
Pred leti je bila v načrtu ureditev Blaguškega jezera, v okviru katere bi uredili glavni dovoz do jezera, gostinsko prireditveni del ter centralno parkirišče za celotno območje Blaguškega jezera. Na tem mestu sicer že stoji obstoječ gostinski objekt – bife, sanitarije, mize s klopmi, ter prostor za odpadke, kakor tudi terasa nad brežino jezera. Z igrali je poskrbljeno tudi za otroke. Izvedli bi tudi javno razsvetljavo ceste in parkirišč, predvideli pa so tudi prostor za postavljanje šotorov – camping, kjer bi se lahko z lastnimi šotori namestili gostje. Na tem območju so želeli postaviti tudi objekte za potrebe glampinga. Danes služi jezero predvsem ribolovu in sprehodom, kopalnim radostim pa se lahko prepustite na lastno odgovornost.
Blizu se nahaja manjši kraj Stara Gora, kjer vas skozi vas popelje lipov drevored s 60 drevesi, najstarejša med njimi štejejo že okoli 200 let. Stara Gora je zelo priljubljena turistična točka med kolesarji, pohodniki, izletniki in organiziranimi skupinami, saj kljub svoji majhnosti ponuja številne kulturne in turistične znamenitosti. V nekdanji šoli so uredili etnološki muzej kmečkega in obrtniškega orodja, ki šteje že preko 1000 kosov. Ogledate si lahko razne pluge, brane, gospodinjske pripomočke, razno obrtniško orodje in tudi notranjo opremo takratnih kmečkih hiš. Nasproti muzeja stoji čudovita cerkev Svetega duha, ki se bohoti s svojim 45m visokim zvonikom, bogato baročno notranjostjo in drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji. Orgle so delo graške družine in so narejene konec 17. stoletja. Po temeljiti obnovi danes ponovno igrajo. Še posebej zanimiv pa je mlin na veter, ki stoji dobrih 100 metov nižje in je kopija Becovega mlina, še zadnjega delujočega mlina na veter v Sloveniji, z razstavljenimi prvinskimi elementi starega mlina v notranjosti. Lesena stavba mlina ima v svoji notranjosti mlinsko napravo z mlinskima kamnoma, ki ju poganja vetrnica. Pogonski del mlina z vetrnico je vrtljiv, saj se mora vetrnica vedno usmerjati v smer pihanja vetra. Vsako leto se pod tamkajšnimi lipami odvijajo tudi številne prireditve, najbolj znani sta Žetev zlatega klasa in srečanje ljubiteljev starodobnih vozil.
