vestnik

Vodič po pomurskih jezerih: Ledavsko jezero

Damjana Nemeš, 6. 5. 2019
Martin Cör
Kraško jezero, kakor mu pravijo domačini, je zakladnica rastlinskih in živalskih vrst. 
Aktualno

Med vasema Ropoča in Krašči v današnjem Krajinskem parku Goričko je leta 1978 nastalo umetno akumulacijsko Ledavsko jezero, med domačini znano tudi kot Kraško jezero. Obsega približno 150 hektarjev in velja za tretje največje v Sloveniji.

Nastanek jezera je bil šok za prebivalce. »Niso se namreč mogli več zanašati na kmetijstvo in območje se je začelo drugače razvijati. Vsak se je znašel po svoje, kar je zagotovo pozitivna plat našega jezera,« je povedal domačin Stanislav Wolf. Kljub začetni privlačnosti jezera poskusi za razvoj turizma niso obrodili sadov, je pa že vse od začetka privabljalo ribiče, saj po navedbah Ribiške družine Murska Sobota ponuja številne možnosti za ribolov.


Po besedah Wolfa strahu, da bi rib zmanjkalo, ni, saj je v delu jezera zelo močno brstenje. Ribiška družina v jezero vlaga tudi odlovne količine rib, zato lahko ribiči v jezeru ujamejo številne vrste rib.
Jezero pa je zelo pomembno tudi z naravovarstvenega vidika in je dobilo status vrednote državnega pomena. Na območju jezera se zadržujejo redke vrste ptic, bogat pa je tudi rastlinski svet. Vendar to vpliva tudi na razvoj jezera z okolico. »Z jezerom gospodari vodna skupnost, za ribištvo skrbi Ribiška družina Murska Sobota, jezero je pod naravovarstvenim nadzorom. Aktivnosti se omejujejo zato, ker je jezero še vedno opredeljeno kot zadrževalnik in je torej kot takšno namenjeno zaščiti pred poplavami, pa tudi zaradi omenjenih živalskih in rastlinskih vrst,« razloži Wolf.
Kljub vsemu je domačinom uspelo urediti Bernardino pot, turistično pohodno učno pot, ki povezuje znamenitosti vasi. »Obiskovalcu je na voljo tudi čudovit razgled, ki na eni strani sega do Murske Sobote, na drugi strani pa do Pohorja s smučiščem,« je še povedal Wolf.

1d760c84ca0c7e7cadd3b23e427b7657
Nataša Juhnov
Ledavsko jezero.

vodic-po-pomurskih-jezerih ledavsko-jezero