Ob omembi slovenskih jezer se večina Slovencev spomni Blejskega in Bohinjskega jezera ali pa Triglavskih jezer, tistim v vzhodni Sloveniji ob tem pride na misel tudi Lovrenško jezero, Ptujsko jezero ali še bolj na vzhodu Bukovniško, Ledavsko ali Gajševsko jezero. Nekatera so bolj, druga manj obiskana, odvisno predvsem od promocije, ponudbe ob njih, urejenosti okolice in bližine cestnih povezav. V pokrajini ob Muri se je prvo začelo uspešno promovirati in privlačiti večje število turistov in izletnikov Bukovniško jezero, kjer so lani našteli 70 tisoč obiskovalcev. Najprej so tja prihajali, ker naj bi očem koristila voda iz izvira pri Vidovi kapelici, k boljšemu zdravju pa naj bi pripomogle tudi energetske točke. Mnenja o tem so različna, dejstvo pa je, da na vse blagodejno deluje okolica jezera z bogatim rastlinskim in živalskim svetom. Tu je danes ob toplem vremenu odprt tudi adrenalinski park, različno ponudbo pa najdejo vse generacije. Drugod so načrti o izkoriščanju jezer za turistične namene ostali v povojih. Okrog njih sicer vodijo sprehajalne poti, vse več ljudi se ob njih naužije svežega zraka in naravnih lepot, vendar so to običajno le obiskovalci iz okoliških krajev. Ob njih večkrat srečamo tudi kakega ribiča, tisti bolj pogumni pa se s čolnom ali kakim drugim plovilom popeljejo po jezeru. Tisti, ki načrtujejo, kako izkoristiti pomurska jezera za turistične namene, se zgledujejo po jezerih nedaleč od meje, v Avstriji, kjer je v toplejših dneh veliko obiskovalcev zaradi kopanja in druge ponudbe, zaradi katere obiskovalci ob jezeru ostanejo ves dan.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Bukovniško jezero v dobrovniški občini se razteza na približno sedmih hektarjih, nastalo pa je z namenom zajezitve potoka Bukovnice in preprečitve poplav ob obilnejših padavinah. Gre torej za umetno jezero, ki je najprej samevalo, zato se je njegova okolica vse bolj zaraščala. To pa je zdaj velika prednost, saj razen jezu nič ne kaže na to, da je jezero umetno. Bukovniško jezero je pravi biser in razvojna priložnost v občini. »Sedaj imamo možnost šotorjenja, če pa bi uspeli z dodatno ponudbo prehrane in prenočišč, morda z glampingom, bi lahko kratkoročno in dolgoročno ustvarili dobro politiko gospodarjenja,« je povedal Marjan Kardinar, župan Občine Dobrovnik. Bukovniško jezero že zdaj velja za nekakšno stičišče dogajanja v tem delu občine.
Dodatna prenočišča so zaželena, vendar morajo po besedah Elizabete Horvat, vodje Zavoda za okolje in turizem (ZOT) Dobrovnik, vedeti, kaj hočejo z jezerom doseči. »Ali je to množični turizem ali pa ohraniti to, kar imamo. Naše jezero je namreč naravna vrednota državnega pomena, zato se moramo zavedati, da vedno več ljudi prihaja zaradi narave in rekreacije,« še pove Horvatova.
Lani so imeli okrog 70 tisoč evidentiranih obiskovalcev različnih starosti. Nekateri prihajajo zgolj zato, da se naužijejo narave, obiščejo energetske točke ali znameniti studenec Vidov izvir, spet drugi se odpravijo v pustolovski park, jezero pa privablja tudi številne ribiče. Od lani je turistom na voljo še pravljični park.Da bi k jezeru privabili čim več turistov, so uredili tudi dva pokrita prostora za piknik, prav tako so na voljo sanitarije, voda in elektrika. »Imamo tudi parkirišče za avtodome ter polnilno postajo za električne avtomobile, gostinsko ponudbo, tako da je res zajeto vse, kar človek potrebuje za prijetno doživetje,« še pove vodja ZOT Dobrovnik.
