Konec minulega leta je izšla nova številka Evangeličanskega koledarja, publikacije, ki jo izdaja Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi na Slovenskem že 68 let, da bi se s kronološkim pregledom dogodkov in z različnimi vsebinami približala svojim vernikom. Poleg kronike dogodkov Evangeličanske cerkve na Slovenskem ter cerkvenih občin in napovedi dogajanja koledar prinaša obilo zanimivega branja, verskih in tudi drugih vsebin. Uredil ga je Geza Erniša, za naslovnico pa je ponovno poskrbel akademski slikar Nikolaj Beer. Delovanje Evangeličanske humanitarne organizacije (EHO) Podpornice, ki s svojimi tremi programi skrbi za vernike in tudi druge, ki se znajdejo v stiski ali potrebujejo pomoč, je predstavil Peter Andrejčak, duhovnik in predsednik EHO Podpornice. V enem letu so pomagali 5138 uporabnikom, mnogim med njimi tudi večkrat. Med drugim imajo že 290 bolniških postelj, ki jih brezplačno posojajo vsem, ki jih potrebujejo. Stisk ljudi ni malo, mnoge so tudi skrite in ljudje o njih težko spregovorijo ali zaprosijo pomoč, meni Andrejčak in poudarja, da je resnično velik tisti človek, ki je sposoben služiti drugemu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Žensko društvo Evangeličanka, ki skrbi za izobraževanje žensk, jim daje oporo in pomoč ter pripravlja tudi sproščujoče aktivnosti, je v besedi in sliki predstavila predsednica društva, duhovnica Simona Prosič Filip. Poleg vseh aktivnosti, ki jih ni bilo malo, so izdale Ženski dnevnik za leto 2019, ki naj bi ženskam olajšal vsakodnevno življenje in jim dal jasne smernice na poti pristnega krščanskega življenja.V koledarju je tudi podroben članek o Evangeličanski cerkvi 1919–2019, ki ga je prispeval upokojeni evangeličanski duhovnik Evgen Balažic. Izvemo, da so se po priključitvi Prekmurja Kraljevini SHS prekmurski evangeličani najprej skušali zbližati s slovaškimi evangeličani na Hrvaškem in v Vojvodini, vendar do skupne škofije ni prišlo. So pa 2. februarja 1922 ustanovili svoj samostojni seniorat prekmurske Evangeličanske cerkve, prvi evangeličanski senior, kot današnji škof in prvi med enakimi, je bil Štefan Kovač, inšpektor pa tovarnar in veleposestnik Jože oziroma Josip Benko. Leta 1952 so dobili ustavo in statut, ki sta veljala do leta 1977, nakar je z novima dokumentoma nastala Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v takratni Republiki Sloveniji.
Iz zapisanega razberemo, da je Evangeličanska cerkev velikokrat preživljala težke čase, da je doživljala nerazumevanje in nenaklonjenost, a se je vendarle obdržala in ostala, kot pravi, prizemljena. Balažic prispevek sklene z mislijo, da je »ob vsem težkem zdaj čas Cerkve, Cerkve, ki trpi, služi, oznanja evangelij, prinaša blagor nemirnim dušam« ter da je to Cerkev po meri človeka.
O prvem evangeličanskem inšpektorju Josipu Benku piše Geza Erniša. Benkovo cerkveno udejstvovanje sega na začetek samostojne poti prekmurskih oziroma slovenskih evangeličanov. Znan je bil po tem, da je pomagal evangeličanskim občinam in mnogim evangeličanskim družinam ter tudi drugim, ki so potrebovali pomoč, po vojni pa je umrl nasilne smrti. Ker ga takrat niso mogli cerkveno pokopati, je Evangeličanska cerkev leta 2003 zanj pripravila svečano bogoslužje.
Jezik, slovenska narodna zavest in identiteta Prekmurcev so bili v prelomnem zgodovinskem letu 1919 odločilni, da so delegati na pariški mirovni konferenci prisluhnili argumentu Matije Slaviča, da v Prekmurju živijo Slovenci, ter tudi na podlagi tega odločili, kam sodi Prekmurje. Klaudija Sedar podrobneje predstavi prispevek evangeličanskih duhovnikov in piscev za nastanek in razvoj prekmurskega knjižnega jezika ter spomni, kako se je jezik ohranjal v govorjeni in pisni obliki.
O duhovni oskrbi v slovenski vojski piše duhovnica Violeta Vladimira Mesarič, tudi namestnica vojaškega vikarja, ki za duhovno oskrbo v vojski skrbi skupaj z evangeličanskim kaplanom Primožem Kuminom. V koledarju beremo tudi o Francetu Prešernu ob 170. obletnici njegove smrti, letnem srečanju Društva Initiative, 150-letnici cerkve v Mariboru, slovenskem bogoslužju v Trstu in drugih temah. Objavljenih je tudi več literarnih prispevkov, ki jih pišejo duhovniki in verniki, ker pa so med prekmurskimi evangeličani tudi pripadniki madžarskega naroda, so prispevki tudi v madžarskem jeziku.
Poleg tega evangeličanske duhovnice in duhovniki s svojimi premisleki in razmišljanji v posameznih mesecih nagovarjajo vernike. Razmišljajo o pomenu vere, o občih in krščanskih vrednotah in tudi o praznikih. Objavljeni so govori ob posebnih priložnostih, ki so zaznamovale prekmursko leto, slovesnostih in praznovanjih, dnevu reformacije in drugih dogodkih, ki jih v minulem letu ni bilo malo. Med drugim je Evangeličanska cerkev na Slovenskem dobila novo vodstvo, ki ga sestavljata škof Leon Novak in inšpektor Bojan Prosič, s tem pa se je sedež škofovskega urada iz Ljubljane znova preselil v Prekmurje, v Mursko Soboto.