Vodovod: Dopolnitev projektnih predlogov

Po izrednih naporih in prepričevanju je bilo v pomurski regiji doseženo soglasje o tem, da je prednostni projekt v okviru drugega povabila dogovora o razvoju regij dokončanje vodovoda v sistemu B (t. i. gorički vodovod) in sistemu C (občine Gornja Radgona, Apače in Sv. Jurij ob Ščavnici).
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v drugi polovici decembra občine, vključene v projekt, pozvalo k dopolnitvi projektnih predlogov. Sam dopis v svoji razlagi prinaša pomembno novost. Jasno so zapisali, da se projekti na področju oskrbe s pitno vodo izvajajo v okviru šeste prednostne osi – boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti. V mandatu Irene Majcen se je MOP izogibalo priznanju vodovoda kot prednostne naložbe. Ministrica je vztrajala, da je prioriteta vlaganje v čiščenje odpadnih voda. Na koncu so na MOP le popustili in dali zeleno luč za dokončanje druge faze goričkega vodovoda in vodovoda v sistemu C v občinah Gornja Radgona, Sv. Jurij ob Ščavnici in Apače. Evropska merila za izbor operacij določajo, da je podpora namenjena gradnji novih in rekonstrukciji obstoječih vodovodnih sistemov z namenom zagotovitve varne oskrbe prebivalcev s kakovostno pitno vodo in zmanjševanja izgub pitne vode. Sredstva bodo namenjena tudi ukrepom za sanacijo in aktivno zaščito vodnih virov in vzpostavitev ustreznega sistema za spremljanje kakovosti pitne vode in vodnih virov. Gre torej za ukrepe za zmanjševanje vodnih izgub v javnih vodovodih in zagotavljanje rezervnih vodnih virov za javne vodovode. Navedba tega določila v pozivu k dopolnitvi projektnih predlogov dokazuje, da ima nadaljevanje projekta gradnje goričkega vodovoda ves čas formalno podlago v evropskih dokumentih. Da ta formalna podlaga za to perspektivo ni bila za EU nikoli sporna, dokazuje tudi podpis pogodbe o gradnji goričkega vodovoda, ko je bil projekt razdeljen v dva dela in je iz podpisanih dokumentov jasno, da bo projekt možno končati brez težav v tej perspektivi. To nam potrjuje še nekaj. Za projekt gradnje vodovodnih sistemov (ne samo goričkega) bi morali objaviti posebne razpise, ne pa da so njihovo financiranje regije izsilile z umestitvijo v razvojne dogovore regij. Na ta način se rešuje 21 projektov v vsej državi.

Vloge bodo poslali do konca meseca

Omenjeni projekti so razvrščeni v tri skupine B1, B2, B3. Kategorizacija pomeni čas, v katerem morajo posamezne regije dopolniti vloge. V skupini B1 (tudi gorički vodovod) je treba dopolniti projektne predloge v dveh mesecih, v skupini B2 (prleški del vodovoda) v štirih mesecih in B3 v pol leta. Umestitev projektov v tri skupine ne pomeni nujno tudi prioritetnega seznama, saj je treba upoštevati, da so projekti različno pripravljeni. Kljub temu da imajo občine, vključene v sistem B, čas za dopolnitev vlog do sredine februarja, bodo dopolnitve pripravile in jih poslale ministrstvu do konca tega meseca. Direktor javnega podjetja Vodovod sistema B in prejšnji koordinator projekta Daniel Kalamar je povedal, da imajo projekte in gradbena dovoljenja, ki so bila izdana ob prvi fazi gradnje. Z vsebinskega vidika druga faza goričkega vodovoda izpolnjuje vse cilje in s tem tudi upravičenost do sofinanciranja iz kohezijskega sklada. Kot lahko razumemo poziv MOP, ta prosi za dopolnitve projektnega predloga in podpisano izjavo, saj je to pogoj za pripravo kohezijske vloge za projekt in njegovo potrditev do konca leta. Zapletlo bi se lahko pri podpisu izjave, saj sta občini Grad in Beltinci napovedovali, da pri projektu ne nameravata sodelovati. V tej fazi, pri pripravi dopolnitev, to še ne pomeni blokade, saj je dovolj sprejet sklep in podpisi županov, bi se pa lahko zgodba zapletla v naslednjem koraku, če bi omenjeni občini vztrajali pri svojem. To je že druga zgodba. V vodovodni zgodbi so se nekatere zadeve že začele razpletati. Nekatere pa se še bodo. To pa zato, ker vsaj v primeru sistema B občinam ni mogoče očitati, da niso poravnavale svojih obveznosti do skupnega projekta in do občine koordinatorice. Vsi ključni dokumenti investicijske dokumentacije – dokument o identifikaciji investicijskega projekta, predinvesticijska zasnova in investicijski program, kot tudi študija izvedljivosti z analizo stroškov – bodo do konca meseca pripravljeni. Si pa MOP še vedno pušča priprta vrata in opozarja, da bo končna odločitev o višini sredstev sprejeta v okviru postopka potrjevanja operacije in da ne more preseči zneska, potrjenega v podpisanem dogovoru o razvoju regij. Past je v udeležbi oziroma zagotavljanju državnega deleža sredstev pri izvedbi projekta. In to je bil ves čas problem MOP.

Prlekija

V sistemu C – prleškem vodovodu – se nadaljuje mrtvi tek.

Koordinator Stanko Ivanušič nam je povedal, da se kljub vloženi tožbi skušajo še naprej pogovarjati in najti skupno rešitev. Upa, da bodo k temu pripomogle tudi nedavne lokalne volitve, ki so nekoliko premešale karte na lokalni ravni. Drži pa, da je radenski župan Roman Leljak napovedoval odstop od tožb, ko pa se je seznanil z nekaterimi dejstvi, je svojo napoved zamaknil. Posredno je Stanko Ivanušič priznal, da za zdaj ni mogoče pričakovati, da bi lahko znotraj sistema C peljali projekt dokončanja oskrbe z vodo pri Sv. Juriju, v Gornji Radgoni in Apačah. Projekt je sestavni del dogovora o razvoju regij in je bilo mišljeno, da bo tudi enotno voden skupaj z drugo fazo goričkega vodovoda, vendar so bili na MOP že pred podpisom dogovora jasni, da gre za dva različna projekta, ki ju ni mogoče združevati in skupaj izvajati. Tu gre spet za malo sprenevedanja, saj je bil pomurski vodovod v izhodišču skupen projekt, ki so ga na zahtevo države razdelili na tri samostojne projekte.