Vodovod sistema B: Pet milijonov evrov v zraku

Zagotovitev sredstev za izgradnjo druge faze vodovoda sistema B v občinah UE Murska Sobota je dolgo visela na nitki, čeprav iz podpisane pogodbe januarja 2005 kot izhodišču za zagotovitev zdrave pitne vode izhaja, da bo država, konkretno Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), pokrilo 90 odstotkov vrednosti naložbe. Glavni vir financiranja so sredstva iz evropskega kohezijskega sklada, preostanek pa zagotavlja MOP iz različnih virov. Viri in višina sofinanciranja se niso spreminjali ob podpisovanju vseh dopolnil k pogodbi in tudi delitvi sistema na tri podsisteme. V dokumentu JASPERS (op. skupna pomoč pri pripravi projektov v evropskih regijah) je tudi zapisano, da se bo sistem B gradil v dveh fazah. Druga faza je v sedanji finančni perspektivi.
Ob sami delitvi projekta je bila jasna njegova investicijska vrednost, saj so občine kot nosilke investicije skupaj z občino koordinatorko (Občina Grad) pripravile projektno dokumentacijo in na podlagi popisov tudi dokaj realno oceno vrednosti celotne naložbe. Po koncu gradnje prve faze se je začelo zapletati. MOP in pristojna ministrstva projekta niso vključila v program investicij oskrbe s pitno vodo. Po zavlačevanju je bil sklenjen kompromis in je projekt vključen v drugi Dogovor za razvoj pomurske regije, ki je bil podpisan v začetku julija lansko leto. V dogovoru je opredeljena skupna vrednost projekta v višini 33,3 milijona evrov. Zatakne pa se pri razdelitvi sofinancerskih deležev. Državni proračun mora primakniti 4,2 milijona, sredstva evropske kohezijske politike znašajo 23,3 milijona evrov in sredstva občin 1,3 milijona evrov. Razlika manjkajočih sredstev je okrog pet milijonov evrov. Tudi ta del, ne sicer v konkretnem znesku, je opredeljen kot drugi viri. In tu je zdaj nastal problem. Kot nam je povedal direktor Vodovoda sistem B Daniel Kalamar, so sestavni del dogovora priloge, v katerih so jasno opredeljeni posamezni viri financiranja. V prvi fazi gradnje sistema B in drugih dveh sistemov je MOP te obveznosti pokrival iz sklada za vode. Ni šlo za čisto plačilo, saj so občine investitorice morale pokriti določene stroške, ki so nastali pri umeščanju infrastrukture v prostor. Tako so morale pridobiti in plačati služnost na vseh državnih zemljiščih kot tudi odškodnino za stavbno pravico za objekte, zgrajene na državnih zemljiščih. Šele, ko so poravnale te obveznosti, jim je sklad za vode nakazal t. i. sredstva iz drugih virov.

Kot kaže, v celotni zgodbi ne gre le za administrativni zaplet, kot nam je povedal direktor Razvojnega centra Murska Sobota Bojan Kar, ki je pripravljal in usklajeval vsebino dogovora z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. S tem se je težko strinjati, saj je druga faza vodovoda ves čas visela na nitki. Ni veliko manjkalo, da bi bil dogovor podpisan brez vključitve vodovoda v dogovor. Če se ne bi nekateri župani občin temu odločno uprli, bi Razvojni svet regije tak dogovor (brez vodovoda) podpisal. Že to bi moralo biti pripravljalcem dogovora dovolj jasno opozorilo, da bi morali v dogovor vnesti vse podrobnosti in vir financiranja za manjkajoči del sredstev. Zakaj ta nedoslednost, smo poskušali izvedeti od podpisnika dokumenta in predsednika razvojnega sveta Branka Drvariča, ki pa se na naš klic ni odzval.
S problemom in dokazovanji o tem, da so upravičeni do manjkajočih petih milijonov, se sedaj ukvarja nosilka oziroma koordinatorica projekta Občina Rogašovci in vodstvo podjetja Vodovod sistema B. Po svoje je presenetljiv »mrk« razvojnega sveta regije, ki ni interesni, ampak predvsem politični organ regije. Ta bi moral odreagirati in zahtevati popravek dogovora in konkretno določitev vira za pokritje manjkajočih petih milijonov. Manjkajoča sredstva pogodbeno niso sporna in bi prizadete občine, vključene v sistem B, po sodni poti ta sredstva najverjetneje dobila. A ob uporabi vseh pravnih sredstev sodne odločitve v tem letu gotovo ne bi bilo. V kolikor lokalnim »pogajalcem« ne bo uspelo prepričati MOP in zagotoviti petih milijonov za zaprtje finančne konstrukcije projekta, je ta spet v nevarnosti.

Projekt s tehničnega vidika več ni sporen, saj so pridobljena gradbena dovoljenja in opravljeni popisi del in opreme. Prav tako so vse občine, vključene v projekt, podpisale soglasja o pristopu k projektu. Opozoriti velja na 19. aprila sprejete spremembe drugega dogovora povabila razvojnim svetom regij za dopolnitev dogovora za razvoj regije, ki zahteva pri vlaganjih v vodni sektor administrativno, finančno in vsebinsko popolne vloge. Vrnimo se k pomurskemu dogovoru in nadgradnji vodovodnega sistema B. MOP v dogovoru navaja devet pogojev za sofinanciranje projekta. Kot nam je povedal Daniel Kalamar, projekt vse zahtevane pogoje izpolnjuje in bi konec meseca lahko oddali vlogo, če bo nastali zaplet rešen.

V primeru, da bi MOP vztrajal pri svojem in zaradi nezaprte finančne konstrukcije projektu ne bi izdali odločbe o podpori, projekt pade v vodo, saj je v deveti točki zapisano, da prijavitelj nima nobenih materialnih, finančnih ali drugih možnosti za podajo zahtev ali povračil v primeru nepridobitve odločitve o podpori. Na eni strani je časa za vložitev vloge še dovolj, saj je skrajni rok konec leta. To občinam udeleženkam v projektu omogoča iskanje drugega vira za manjkajoči del sredstev. Toda to bi bilo v nasprotju s pogodbo, v kateri se je država zavezala, da bo pokrila 90 odstotkov vrednosti naložbe prve in druge faze sistema B. V tem primeru ne gre samo za zavezo do občin, ampak zavezo do EU. To, ali bo MOP vztrajal pri svojem, ali bo spoštoval podpisane pogodbe in dodatke k pogodbam, ne vemo, saj nam na zastavljena vprašanja v času priprave prispevka niso odgovorili.