Vodovod sistema C končan, na končno ceno bodo vplivale podražitve

V Apačah je potekala zaključna novinarska konferenca o nadgradnji vodovoda sistema C – 2. faza. Realizacijo projekta so predstavili župani treh sodelujočih občin. Kot je izpostavil Andrej Steyer, župan Občine Apače, je bila nadgradnja vodovoda sistema C velik in kompleksen projekt. »Za občino Apače je projekt izjemnega pomena predvsem za stabilizacijo oskrbe s pitno vodo, namreč v prvi fazi je še vedno ostalo ogromno starih vodovodnih cevi in vodov in iz leta v leto smo doživljali nove defekte in velike izgube na celotnem vodovodnem omrežju. Še vedno sicer na vodovod nismo priključili vseh gospodinjstev v občini, trenutno jih je priključenih okrog 88 odstotkov. Razpršena poseljenost nam preprečuje, da bi bil ta odstotek še višji. Seveda je oskrba s pitno vodo nekaj, kar občina mora zagotavljati, ampak moramo na drugi strani gledati tudi na ekonomičnost in upravičenost določenih investicij. V končni fazi sem zadovoljen, da smo projekt izvedli,« tako Steyer.

Nosilka projekta, ki se je uradno pričel 1. decembra 2021, je bila Občina Gornja Radgona. Kot je povedala županja občine Urška Mauko Tuš, »se v tem trenutku vsi morda še prav dobro ne zavedamo, kaj ta investicija prinaša v naše kraje«. Glavnina poudarka v tem projektu je bilo povečanje obratovalne moči vodnega vira Segovci-Podgrad, v teh dneh se tam zaključujejo dela. »Kar se tiče naše občine, je bila v času projekta oskrba z vodo velikokrat motena, ampak ob tako veliki investiciji drugače ne gre, zato se zahvaljujem vsem občanom za strpnost,« je dejala.

V Občini Sveti Jurij ob Ščavnici so po besedah župana Andreja Vrzela dostop do javnega vodovodnega omrežja zagotovili več kot 95 odstotkov gospodinjstev. Skupaj je bilo v občini zgrajenih 9249 m sekundarnega vodovodnega omrežja, vodi so bili zgrajeni v Seliščih, na Jamni, Blagušu, v naselju Rožički vrh so bili dograjeni štirje odseki in en v naselju Stanetinci, v letu 2023 pa je bil zgrajen vod še v vaseh Kokolajnščak, Gabrc in delu Galušaka. »Zaradi razpršenosti občine je bila gradnja nekoliko dražja, je bil pa edini način za koriščenje kohezijskih sredstev ta, da smo občine projekt izvedle skupaj,« je povedal in izrazil upanje, da bodo občine pri večjih infrastrukturnih projektih tudi v prihodnje stopile skupaj.

V projektu je skupaj 9400 prijavljenih priključkov, od tega povsem na novo okrog 1000. Skupna vrednost projekta je po pogodbi znašala 7.879.647,13 evra brez DDV, izvedbena oz. končna pa znaša 8.442.853,20 evra, realizacija je torej za približno 7 odstotkov dražja. Ob tem velja izpostaviti, da gre za cene brez vključenih podražitev. »Smo v fazi usklajevanja in pogajanja glede določitve podražitve, do katere izvajalec, to sta podjetji Pomgrad in Weindorfer, uveljavlja svojo pravico. Ta postopek je v zaključni fazi,« tako Drago Štrafela, odgovorni inženir iz podjetja Štraf, ki je povedal še, da se glede na izkušnje na podobnih projektih lahko pričakujejo podražitve okrog 20 odstotkov, točen podatek pa bo znan predvidoma v roku dveh tednov. Podražitve bodo vplivale na oblikovanje proračunov občin v letu 2024, pa je poudarila Mauko Tuševa.