Prekmurje so 6. aprila 1941 zgodaj zjutraj preletavala nemška letala, nemške enote, ki so pri Gederovcih prečkale mejo, pa so dopoldne zasedle Mursko Soboto in s tem se je za tukajšnje prebivalstvo začela druga svetovna vojna. Osemdeseti obletnici začetka vojne pri nas je posvečena ulična razstava Szilna szoudba v Drevoredu Martina Lutra v Murski Soboti. Na devetih panojih si lahko ogledamo izbrane fotografije, dokumente in plakate, ki prikazujejo dogajanje v Murski Soboti med aprilom 1941 in avgustom 1945.
Razstava ne govori le o vojno-politični zgodovini, ampak so hoteli predstaviti življenje v tistem času, ki je šlo kljub vojni naprej, nam je povedala avtorica razstave Metka Fujs, direktorica Pomurskega muzeja Murska Sobota. Veliko gradiva in materialov iz tega obdobja ni, kar ga je, je na stalni razstavi, tako da bi lahko dodali le orožje, zato je bila njihova ideja, pove, da prikažejo vse, kar vojna je. Predstavljeni so okupacija, vojaške operacije, mobilizacija, nastanek odpora, aretacije in obsodbe, delovanje represivnega sodišča, življenje in dogajanje, prihod Rdeče armade ter osvoboditev in čas po vojni. Omenili pa so tudi nekaj ključnih osebnosti, ki so se v vojnem času postavile na eno ali drugo stran.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Znanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Vojna v Prekmurju
Kmalu po zasedbi, 11. aprila, se je madžarska vojska pridružila Nemcem pri zasedbi Jugoslavije in 15. aprila je prišla v Mursko Soboto njihova predhodnica, dan pozneje pa še 2. körmendski bataljon. Znana je fotografija s slovesnosti 16. aprila (vidimo jo tudi na razstavi), na kateri so Nemci na glavnem trgu oblast nad Prekmurjem prepustili Madžarom. Sledilo je vključevanje soboškega okraja v sistem madžarske županijske razdelitve in 16. decembra 1941 so bile vse zasedene pokrajine Kraljevine Jugoslavije uradno vključene v Madžarsko.
Posebnost vojne v Prekmurju je, da madžarski okupator ni takoj vzpostavil represije kot okupatorji v drugih delih države, predpostavljali so, da so jim tukajšnji prebivalci po 22 letih življenja pod jugoslovansko oblastjo ostali lojalni, pove Fujsova, večji problem so videli v priseljenih učiteljih, uradnikih, delavcih na železnici ... Razen aretacij in sodnih procesov je življenje v Murski Soboti skušalo potekati, kot da vojne tukaj ni. Šolska vrata so bila odprta, delovala sta dva kinematografa, eden v gradu in eden v središču mesta, aktivna so bila društva, tudi nogometni klub Mura ... Madžarska politika je bila usmerjena v propagando ter duhovno preusmeritev učiteljev in šolarjev, zato je bilo veliko proslav, parad, na trgih več krajev po Prekmurju so bila znamenja z grbom in drogovi za zastave, ki so jih svečano dvigali in spuščali, šolarji so v uniformah paradirali po mestu.
Kratko pa so potegnili tisti, ki so se uprli. Ustanovljeno je bilo tudi narodnoosvobodilno gibanje, ki so ga večkrat skušali zadušiti, tudi z represijo. Razstava prikazuje usmrtitve na grajskem dvorišču ter govori o tem, kako sta bila Dane Šumenjak in Jože Kramar ustreljena v madžarski akciji, ki se je končala 20. oktobra 1944 na Vaneči. Takrat je bilo veliko ljudi iz celotnega Prekmurja aretiranih in odpeljanih v nemška taborišča.
Niso pa popolnoma utihnili. Prek Mure so prihajali novi organizatorji odpora in januarja 1945 je bila ustanovljena Prekmurska brigada, ki je kasneje sodelovala pri sklepnih bojih na slovenskem ozemlju. Prvi vojaki Rdeče armade so vkorakali 1. aprila, skupaj so izvedli akcije osvobajanja Prekmurja in sodelovali pri vzpostavitvi nove ljudske oblasti v začetku aprila 1945. Na Muri so potekali hudi boji z Nemci, padlo je okoli 800 sovjetskih vojakov. Murska Sobota je bila osvobojena 3. aprila, Lendava dan pozneje. Tako je bilo Prekmurje prvo osvobojeno slovensko ozemlje.
Prve naloge nove oblasti po vojni so bile mobilizacija, oskrba vojske, zaščita prebivalstva in tudi utrditev nove politične ureditve, del tega je bilo tudi vojaško sodišče za Prekmurje in Štajersko, ki je delovalo v gradu. Takrat je šlo tudi za to, kako odstraniti nosilce prejšnjih funkcij in predstavnike prejšnjega reda, med obsojenimi in usmrčenimi so bili Jožef Benko, industrialec, nekdanji soboški župan in državni poslanec, ter drugi, ki so imeli premoženje. Nova oblast si je premoženje pridobivala z zaplembami.
Vse, ne le tisto lepo, je del zgodovine
Pomembno je, pove Fujsova, da zgodovino predstavimo, kot je bila, tudi če nam kaj ni všeč ali je neprijetno. »Če samo pomislim, da smo zdaj v gradu, ki so ga zgradili grofje ter opremili z izbrano opremo in umetninami. Ko časi niso bili več naklonjeni plemstvu, je začel ta grad propadati, v njem so bili kasneje občinska uprava, šola, zapori, madžarsko sodišče, na dvorišču so se izvrševale usmrtitve, leta 1941 so jih izvedli Madžari, leta 1945 pa nove oblasti. Zgodovina je včasih tragedija, drugič farsa, potem drama, pomembo pa je, da zidovi ohranjajo spomin in da se zavedamo, da je vse, ne le tisto lepo, del zgodovine, del naše preteklosti,« poudari Fujsova.
Naslov Szilna szoudba, kar pomeni huda sodba, je vzet iz v prekmurščini zapisanega razglasa 15. aprila 1941, ki ga je podpisal pristojni madžarski poveljnik in govori o tem, kaj bo doletelo tistega, ki ne bo spoštoval madžarskih ukazov.
Prihodnje leto bo izšel še zbornik, še prej pa želijo, kot je dejala Fujsova, opraviti podrobnejše in temeljitejše raziskave druge svetovne vojne, ki jih doslej ni bilo, da bi dobili kompleksnejši pregled nad tem časom in izvedeli še kakšno novo zgodbo. Pri postavitvi te razstave so sodelovali še kustos Jurij Štesl ter Tomislav Vrečič in Gregor Purgaj, ki sta poskrbela za oblikovanje in postavitev.