Volilni obed z Jolando Lazar: "Odločala bo množica nekdanjih učencev"

Z Jolando Lazar smo se, po njenem izboru, dobili v Gostišču pri Rudiju v Šalovcih, prepričani, da ga je izbrala zaradi bližine. Lazarjeva namreč na Osnovni šoli Šalovci, kjer je bila dva mandata ravnateljica, poučuje nemški jezik. A - ko smo na mizo dobili hrano, nam je bilo takoj jasno, zakaj je izbrala prav Rudija. Jolanda Lazar: "Rudi je gostilna s precej dolgo tradicijo, jaz sem v Šalovcih tudi v službi, in nenazadnje je Rudi Svetec - zdajšnji šef - tudi moj učenec (smeh). Konec koncev pa je Rudi znan po dobri kuhinji, kadarkoli smo kaj imeli, je bilo vedno super pripravljeno; že v času njegovega očeta, pa tudi zdaj."

Kaj smo jedli v Gostišču pri Rudiju v Šalovcih:
Pozdrav iz kuhinje: namaz z mascarponejem in rukolo; popečeni kruhki.
Jolanda Lazar: solatni krožnik s popečeno perutnino.
Timotej Milanov: dušena govedina v lovski omaki, dödoli in mešana solata.
Vida Toš: solatni krožnik.

Po prihodu v Slovenijo je Jolanda Lazar živela leto dni pri teti v Moščancih in obiskovala Osnovno šolo III v Murski Soboti, nato sta se v Slovenijo vrnila še mama in brat in preselili so se v novo hišo v Stanjevcih. Lazarjeva se je vpisala na študij na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, študirala je nemščino in slovenščino, pedagoško smer.

"Moje prvo delovno mesto je bilo v Bogojini, nato sem kombinirala Bogojino in Šalovce, nato pa sem pristala samo v Šalovcih. Vmes sem bila tri leta strokovna sodelavka na Ljudski univerzi v Murski Soboti, nato sem za dva mandata - torej za deset let - prevzela ravnateljevanje Osnovne šole Šalovci." Trenutno uči le nemški jezik. In kakšna je kot učiteljica? "To pa morate vprašati tiste, ki sem jih učila (smeh); kaj pa jaz vem ... mislim, da sem bila in da sem še vedno dokaj stroga, poizkušam pa biti do vseh enaka. Je pa dejstvo, da mi nismo 'kratkoprogaši', učitelji delamo na 'dolge proge', feedback oziroma povratne informacije dobimo šele čez leta."

Je pa bil tokrat "feedback" enega od nekdanjih učencev - Rudija - zelo hiter. Ko nam je namreč prinesel hrano na mizo, smo ga povprašali - kakšna je Jolanda Lazar kot učiteljica. Rudi Svetec: "Ja, drži, bila je zelo stroga (smeh), nas je pa ta njena strogost veliko naučila. In nikoli ne bom pozabil - na šoli smo imeli strelski krožek in smo šli streljat v Ormož, naslednji dan smo pa pisali nemščino. Šlo nas je več in - vsi smo imeli s seboj knjige za nemščino in smo se na vlaku vse od Murske Sobote do Ormoža učili. In smo tudi vsi dobro pisali (smeh)."

Ideje o socialni pravičnosti in enakosti

»Deset let sem ravnateljevala, v tistem času sem dobila kar nekaj ponudb različnih strank. Takrat se nisem želela vključiti v nobeno stranko, saj se mi je zdelo, da bi s tem postala odvisna od aktualne politike. Vedno pa mi je bila blizu ideja o socialni pravičnosti in enakosti v družbi. V stranko sem se včlanila leta 2016, s predsednikom stranke Dejanom Židanom pa sva se spoznala pred več kot 15 leti, ko je bil udeleženec mojega tečaja nemškega jezika. Po pogovoru z njim in glede na dejstvo, da več nisem ravnateljica, sem se odločila, da bom kandidirala,« Lazarjeva odgovarja na vprašanje, kako je pristala na listi Socialnih demokratov.

Kaj pa konkretne rešitve, ki jih stranka ponuja pred tokratnimi volitvami, katere med njimi se ji zdijo primerne za Pomurje? »Obiskala sem več goričkih županov, veliko smo se pogovarjali. Tudi o pomurskem zakonu, večina županov mi je povedala, da Goričko od tega zakona ni imelo velike koristi. Saj menijo, da bi bilo potrebno Goričko obravnavati kot posebno regijo, že zaradi obmejne lege in katastrofalno slabe demografske slike.« Pri tem pove, da, ko je sama prevzela ravnateljevanje pred leti, je bilo na šalovski osnovni šoli več kot 110 otrok, danes pa jih je le še 49. »Padec je tako radikalen, da bo država morala nekaj narediti. Zato Socialni demokrati pripravljamo novo zgodbo o desetkilometrskem pasu, gre za obmejni pas na Goričkem, ki bi bil lahko deležen dodatnih prijav na razpise in posledično dodatnega razvojnega denarja.«

Kako se lotiti Goričkega

Policentrični razvoj, ki je bil značilen za nekdanjo državo, se je še posebej zanimivo odražal ravno na Goričkem, kjer so sredi idilične krajine zgradili tovarne, kar je tamkajšnjim prebivalcem posledično prineslo mešani življenjski slog. Po klasičnem osemurnem delavniku v proizvodnji so se popoldne lotili dela še na domačijah, ki so takrat večinoma še bile kmetije. »Ta zgodba je zelo diskutabilna,« pravi Lazarjeva, saj meni, da je morda tudi omenjeni razvojni koncept vplival na današnje stanje v regiji. »Morda se je že takrat s tem "polproletariatom" na nek način ubijalo malo kmetovanje, saj so ljudje vedno bolj ugotavljali, da se jim več ne splača pridelovati hrane oziroma vzdrževati kmetij. Je pa to zelo kompleksno vprašanje, kako se lotiti te zadeve, saj se Goričko samo ne bo moglo revitalizirati.« Sama možnost razvoja regije vidi predvsem v turizmu in z njim povezanimi dejavnostmi.

Dva mandata

Lazarjeva dela v Šalovcih, živi pa v Gornjih Petrovcih, od koder je njen mož: "Moj mož ima močan koreninski sistem (smeh), medtem, ko ga jaz skoraj nimam. Živela sem najprej v tujini, potem pri teti, pa z mamo, potem v Ljubljani ... Je pa v Gornjih Petrovcih krasno - imam vzhodno in zahodno teraso in se - s knjigo pod roko - selim tja, kjer je senca."

Lazarjeva sicer ni rojena v Prekmurju, je pa čistokrvna Goričanka: "Dvanajst let, od rojstva do šestega razreda osnovne šole, sem živela v Nemčiji, kamor sta odšla delat moja starša, oba Goričanca - oče je iz Stanjevec, mama pa iz Gornjih Slaveč. Delala sta v Essnu, v Porenju, jaz pa sem tam hodila v šolo, nato pa so me poslali v Slovenijo, da bi osvojila jezik. Znala sem namreč le goričko narečje, slovenščina mi je delala kar velike težave (smeh)." Veliko let kasneje je Lazarjeva doktorirala in sicer na temo svoje zgodbe, kot se izrazi - na temo didaktike tujih jezikov.

Tako kot je sama bila ravnateljica dva mandata, bi si kot poslanka prizadevala za omejitev vseh političnih funkcij za dva mandata. »Zdi se mi, da se ljudje izpojejo po tem času. Tudi sicer pravijo, da bi moral človek po desetih letih menjati službo ali pa kraj bivanja.« Zase pravi, kot rečeno, da je bila zmeraj stroga učiteljica. Nekoč je veljala poljudna modrost, da naj bi bili nekdanji policisti težko izvoljivi, to hipotezo je na zadnjih lokalnih volitvah že ovrgel njen strankarski kolega Aleksander Jevšek, drugi na tem seznamu neizvoljivosti pa naj bi bili strogi učitelji, o katerih bo glasovala množica nekdanjih učencev. Kako sama gleda na to? »Mlajši sin mi je pred kratkim povedal, da sem bila zelo sitna mama, ampak, je dodal, bi morala biti še bolj sitna. Če sklepam iz tega, si lahko obetam dober rezultat (smeh). Je pa res, da v stranki delamo predvsem na dolgi rok, pravi odziv volivcev se včasih pokaže komaj čez leta.«

Na enem od predvolilnih srečanj stranke so člani in simpatizerji vodstvu stranke namenili največ vprašanj s področja zdravstva. Lazarjeva meni, da je bila v zdravstvu ena največjih napak narejena v zvezi s podeljevanjem koncesij zasebnim zdravnikom. »Ko zdravnik dela dopoldne v javnem zavodu, popoldne pa v lastni zasebni ordinaciji ali pri kolegu. S tem smo naredili veliko napako, prav tako je zaradi tega prišlo do umetnega podaljševanja čakalnih vrst.« Pri tem Lazarjeva poudarja, da ima slovenski zdravstveni sistem po njenem mnenju tudi veliko dobrih stvari: »Recimo programi, kot so Svit, Zora, Dora, tega ne pozna niti ostala Evropa, to so zadeve, ki bi sicer posameznike lahko stale celo premoženje.«
Jolanda Lazar se bo, če bo postala poslanka, zavzemala za:
##YOUTUBE-https://youtu.be/JTAvBroQeC4{/youtube_center_ozko}
Jolanda Lazar je mama dveh odraslih sinov; starejši, Miroslav, je študiral turizem in živi v Murski Soboti, mlajši, Timotej, pa je v Ljubljani, kjer dela kot asistent na Fakulteti za računalništvo; nedolgo nazaj je doktoriral na temo 'umetna inteligenca'.
Katere so glavne vrednote Jolande Lazar?
{youtube_center_ozko}https://youtu.be/Pt4OV7SXUEM##

Na zadnjem volilnem obedu smo se dobili zJanezom Magyarom, pomurskim kandidatom Slovenske demokratske stranke (SDS). Več s kosila z njim pa boste na vestnik.si lahko prebrali v četrtek zjutraj.