Volilni obed z Jožefom Horvatom: "Pripravljeni smo preseči delitev na levo in desno"

Jožef Horvat je "mesto zločina" – torej restavracijo, kjer se bomo srečali – iskal v koncentričnem krogu, kot pravi, okrog kraja, kjer živi, torej okrog Žižkov: "Pa sem šel vedno širše in izbral Malibu na Kapci. Spomnil sem se namreč, da je lastnik tega lokala iz naše občine, živi v Srednji Bistrici, in se odločil, da se bomo tu usedli na kosilo. Tudi hrano imajo dobro, nikoli nisem bil razočaran," je dejal Horvat. Tudi tokrat so obdržali svoj sloves.

Kaj smo jedli v Malibuju na Kapci:
Jožef Horvat: goveja juha, ciganska pečenka, pražen krompir in mešana solata.
Timotej Milanov: goveja juha, ciganska pečenka, pražen krompir in mešana solata.
Vida Toš: solatni krožnik.

Tokrat si je gost – torej Jožef Horvat – zaželel kozarec dobrega vina iz domače pokrajine in nazdravili smo – midva sicer z vodo, a nazdravlja se s človekom, je rekel Horvat – z belim mešanim vinom iz lendavskih goric.

"Smo imeli gorice, žena jih je dobila od svojih staršev. In prav tast me je naučil dela v vinogradu, obrezovanja, kletarjenja, vsega. In res sem užival. Sem si mislil, da če dočakam pokojnino, bom imel gorice, tako, za pajdaše, kakšnih dvesto trsov. A hitro lahko spremeniš razmišljanje (smeh). Od leta 2009 naprej smo samo mulčali, toliko, da smo vzdrževali površino; nato pa je žena dala vinograd naprej – 'lendavskemu' sinu. Mladi imajo dobre ideje, naj delajo.”

Oba brata v politiki

Jožef Horvat izvira iz družine, kjer so odraščali trije otroci – ima brata in sestro. S politiko se ukvarja tudi Jožefov mlajši brat Zvonko Horvat, ki pa je, zanimivo, član Slovenske ljudske stranke. »Moj brat je bil prvi poslanec iz naše družine, bil je izvoljen na prvih demokratičnih volitvah, v času, ko smo še imeli tridomno skupščino. O tem me večkrat vprašajo, a se zaradi tega nisva nikoli sporekla. Seveda imava pri posameznih vprašanjih nekoliko različne poglede, saj ima vsaka stranka svojo identiteto, vendar znotraj družine nismo tega nikoli problematizirali.« Jožef Horvat se je za razliko od svojega brata v istem času pridružil Slovenskim krščanskim demokratom, pri tem je prav tako zanimivo, da je pristopno izjavo podpisal Cirilu Pucku, s katerim sta se poznala že iz študentskih časov. Pucko je kasneje postal znan zaradi odmevnega prestopa v LDS, s katerim je omogočil oblikovanje vlade Janeza Drnovška. »Bilo mi je kar žal, da sem na nek način potem leta 2004 ravno njega izpodrinil iz lendavskega volilnega okraja.«

Ali Horvat pričakuje obrat na desno po junijskih volitvah? »Verjetno ne bo možno, da bi imeli povsem desno koalicijo,« pravi. »Mi smo pripravljeni preseči delitev na levo in desno in iti v koalicijo, v kateri bo zaupanje in v kateri bomo lahko uresničili svoj program.« Sam dvomi, da je demokracija v Sloveniji dovolj zrela za oblikovanje velike koalicije po nemškem vzoru. »Se mi zdi, da so v zadnjem času nastali še posebej visoki zidovi med obema političnima poloma.« A sam, po zgledu iz svoje družine, ko se torej z bratom zaradi različnih pogledov nikoli nista "grizla" kot zgovorno pove, z različnimi poli nima problemov.

Horvat je bil v tem mandatu precej aktiven v prizadevanju za podaljšanje veljavnosti pomurskega zakona. Kako pa vidi možnosti za razvoj Pomurja po tem, ko se bo iztekla veljavnost pomurskega zakona? »Brez subvencij moramo ustvariti boljše poslovno okolje v celotni državi. Za vsa nerazvita območja v državi pa bi lahko predlagali davčne ugodnosti za tam delujoča podjetja.«
Jožef Horvat, NSi, o tem, za kaj se bo, če bo ponovno izvoljen za poslanca, zavzemal – kar se tiče Pomurja.
##YOUTUBE-https://youtu.be/T9LRJnKTbnU{/youtube_center_ozko}

O Plečnikovem trikotniku

Po volitvah leta 2008 je bil na hudi preizkušnji, saj ne samo, da ni bil izvoljen, tudi stranka je izpadla iz državnega zbora, zato je bil »comeback« po naslednjih volitvah malo verjeten. »V tistem času me je presenečalo, da nikoli ni bilo tako dobre udeležbe na regijskih strankarskih sestankih kot takrat, ko nismo bili v parlamentu. To mi je takrat dajalo optimizem in vsi smo naredili svoj del naloge, da se je slišalo za Novo Slovenijo. Verjetno se spomnite, da sem pisal javno pismo takratnemu predsedniku vlade Borutu Pahorju, v katerem sem kritiziral potezo vlade, ki je ukinila vsakoletne državne proslave, med drugim tudi ob našem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.«

Horvat, ki vodi državnozborski odbor za zunanjo politiko, je pred kratkim v javni razpravi o tem, ali naj bo v prihodnosti slovenska zunanja politika bolj usmerjena k jedrnim državam Evropske unije ali k Višegrajski skupini, povedal, da si v stranki prizadevajo, da bi zunanja politika delovala predvsem v smeri krepitve zavezništev znotraj tako imenovanega Plečnikovega trikotnika Ljubljana–Dunaj–Praga. »Vrednote Evropske unije moramo zaščititi tudi na zunanjih mejah. Mi nismo radikalni desničarji, smo človekoljubi. Ljudem, ki bežijo pred vojno in smrtjo, je treba pomagati,« pravi. Pri tem ga vprašamo, kakšen je odnos stranke do tistih, ki ne bežijo od vojne, temveč samo iščejo boljše življenje na stari celini. »Do ekonomskih migrantov smo zelo zadržani, pri tem nimamo nobene tolerance do ilegalnih migrantov. Treba je povedati, da je Slovenija nacionalna država, ki je nastala iz posebnega navdiha in je kot prvo država Slovencev. Seveda so tu dobrodošli vsi, ki spoštujejo naš pravni red, prav tako živimo v sožitju z ostalimi narodnimi skupnostmi, ki živijo na našem območju.«

Stranka, ki je trenutno edina zastopnica demokrščanske politike v državnem zboru, ne bo spremenila imena v Krščanski demokrati, ostali bodo Nova Slovenija, krščanski demokrati pa ostajajo v »podnaslovu« stranke. »Pri tem imamo tudi nemalo težav, saj nas ljudje, takoj ko slišijo za krščanske demokrate, povezujejo z rimskokatoliško cerkvijo. Med našimi člani pa so tudi muslimani, pravoslavci in ateisti. Vsi, ki zaupajo krščanskim vrednotam, ki pa so danes že občečloveške vrednote, kot so družina, poštenost in pravičnost.«

Želijo univerzalni otroški dohodek

Ko pridemo do družine, Horvat opozori na negativne demografske trende, s katerimi se sooča Slovenija. »Pri nas se letno rodi 20 tisoč otrok, moralo pa bi jih biti vsaj 30 tisoč.« Bi lahko ta primanjkljaj nadoknadili s pomočjo beguncev in ekonomskih migrantov, ga vprašamo. »Mi nismo sovražno nastrojeni do teh ljudi, morajo pa sprejeti naš način življenja.«

Pri Novi Sloveniji bi zato vsakemu državljanu do osemnajstega leta zagotovili univerzalni otroški dohodek. Bi s tem zvišali rodnost? »Z denarjem ni mogoče zagotoviti višje rodnosti, o tem sem prepričan, zato je to zgolj eden od ukrepov. Lotili bi se tudi vprašanja stanovanjske problematike, saj mladi danes zelo težko pridejo do stanovanj.« Za gospodarski razvoj bi med drugim predlagali uvedbo socialne kapice, kar so v preteklosti že predlagali. »Obtožili so nas, da uvajamo bogataško kapico, pa ne vem, kdo bi zaradi tega postal bogat. Gre samo zato, da bi delavci in delojemalci plačevali po normalnih prispevnih stopnjah zneske od bruto plače, ko pa bi presegli štirikratnik minimalne plače, pa bi od tam naprej plačevali isti znesek.« V stranki bi tudi ukinili 50-odstotni dohodninski razred.

In prav tako, kot v njegovi izvorni družini, so trije otroci tudi v družini Jožefa Horvata – hčerka Tina, sina Matjaž in Miha. Tina je novinarka, ki živi in dela v Rimu; Matjaž je računalničar, živi z ženo in hčerko v Lendavi; Miha, ki dela za eno od avstrijskih podjetij iz Gradca, pa gre, očitno, po očetovih stopinjah. Je namreč svetnik v občinskem svetu Občine Črenšovci in menda napoveduje kandidaturo za župana. Jožef Horvat reče: “Mislim, da bo pred tem dejanjem potrebna še poglobljena debata znotraj družine (smeh). Ne, ne z mano, z vsemi; poleg tega mislim, da tudi on sam še ni odločen.”

Tudi sam se namreč, pravi, o tako pomembnih stvareh, kot so kandidature, posvetuje z vsemi člani svoje družine; ne le z ženo: "Mi se veliko pogovarjamo, tako smo tudi že pred prvim poslanskim mandatom leta 2004 veliko debatirali, ali naj kandidiram ali ne. Bil sem pa tudi v najožjem izboru za predsednika stranke, kar bi sprejel.

A moja družina je rekla, da v tej vlogi nikoli ne veš, kdaj bo padalo tudi po otrocih. In sem v stranki povedal, da nisem dobil soglasja znotraj družine. Sinova mi tudi velikokrat kaj napišeta, povesta svoje mnenje – hčerka je malo dlje, v Italiji, pa ne pozna toliko razmer tukaj – in temu rad prisluhnem. Ker so oni več na terenu kot jaz. Na žalost. Želel bi si biti več med ljudmi."
Jožef Horvat je izredno vesel, da je že dvakrat dedek; Tina ima sina Tristana, Matjaž pa hčerko Inti.
In vrednote, ki jim sledi Jožef Horvat?
{youtube_center_ozko}https://youtu.be/XeOzHtzMlRc##

Najraje je doma

Jožef Horvat pravi, da ne sanja o tem, kam vse bi šel zdaj ali ko bo upokojen, saj sta z ženo najraje doma: “Lani jeseni sva bila po enajstih letih le štiri dni na morju, ker sem jaz moral prej prekiniti dopust. Klicali so me namreč na Odmeve (smeh). Ne, res sva rada doma, usedeva se na teraso, pijeva kavico. Rad malo ‘dregam’ okrog hiše, jablane, češnje, aronija.”
Sadove aronije nam je prinesel tudi v pokušino, saj ima očitno tudi zelo pridno ženo – tako smo dobili marmelado iz aronije in robide ter aronijin liker. "Pa še nekaj je v vrečki za vas," reče Horvat, seže v vrečko in izvleče majhen, zavit bonbon, na katerem je napisano: "Edini predvolilni bonbonček z naše strani."

Na naslednji, četrti, volilni obed od skupno sedmih smo povabili Dušana Radiča, pomurskega poslanskega kandidata Stranke modernega centra (SMC). Kaj je povedal – in kaj je jedel – pa boste lahko na vestnik.si prebrali v četrtek.