"Po profesiji sem zgodovinarka in prav tukaj, kjer je Pivohram Golar, je najstarejša ulica Gornje Radgone; gornji gris, kjer je bil nekoč lesen most, ki je povezoval naše mesto s sosednjo avstrijsko Radgono.
Seveda pa sem Golarja izbrala, ker imajo tukaj odlično hrano, pa tudi pijačo," je s svojo razlago, še preden smo sploh sedli in še preden smo jo vprašali, zakaj prav Pivohram Golar, začela Urška Mauko Tuš: "Čeprav jaz nisem ravno pivovska, imam pa rada penino, ki je prav tako zaščitni znak našega mesta." Čeprav si tokrat nismo vzeli časa za kozarček penečega, saj je naša gostja, profesorica zgodovine in sociologije, precej zgovorna; seveda pa tudi nam ni zmanjkalo vprašanj, zato je čas hitro minil, tudi brez kozarčka penečega.
Kaj smo jedli v Pivohramu Golar v Gornji Radgoni:
Urška Mauko Tuš: solato s pečenimi šparglji, slanino, feta sirom in češnjevim paradižnikom.
Timotej Milanov: svinjska rebra na žaru, kruh iz pečke, zeljna solata.
Vida Toš: čičerikini ocvrtki, kruh iz pečke.
Urška Mauko Tuš je trenutno brezposelna, je pa do zdaj delala na centru za socialno delo v Gornji Radgoni, učila na Osnovni šoli v Negovi; nekaj časa tudi v domu z starejše: "Dve leti sem imela tudi svoj s. p., organizacija dogodkov, tako da imam pestre izkušnje. Ponosna pa sem na to, da sem vse samoiniciativno delala in se tudi dodatno izobraževala; sem zelo radoveden tip in sem rada v stiku z družbeno sfero."
Preberite še
Odpri v novem zavihku
S ponedeljkom delna zapora te ulice
Pričeli bodo s sanacijskimi deli na kanalizacijskem kolektorju.
Kje vidi težave
Mauko Tuševa je na zadnjih lokalnih volitvah kandidirala in bila izvoljena na listi župana Stanislava Rojka, a je kasneje izstopila iz svetniške skupine in danes deluje kot samostojna svetnica. “Nismo naredili tistega, kar smo zagovarjali pred volitvami, da bomo vpeljali postopno reorganizacijo in racionalizacijo občinskih javnih zavodov. To se ni odrazilo pri sprejemanju prvih dveh proračunov, torej nismo prešli od besed k dejanjem, kar je bilo zame nesprejemljivo.”
Kot pravi, je pri delovanju javnih zavodov poleg včasih vprašljive porabe sredstev tudi premalo nadzora nad njihovim delovanjem. Meni, da je tako tudi na državni ravni? “Sicer nimam vpogleda v delovanje vseh javnih zavodov na državni ravni, a vsekakor verjamem, da je še veliko rezerv pri njihovem delovanju, tako kot pri vsaki stvari. Menim, da pride do pasivnosti predvsem zaradi dejstva, ker vodstvene položaje deset ali petnajst let zasedajo ene in iste osebe. To je težava tudi na državni ravni, v vsaki službi je po dveh mandatih čas, da pride na čelo nova oseba.”
Niso obremenjeni
K Listi Marjana Šarca jo je pritegnil strankin etični kodeks, pravi. Pa tudi dejstvo, da kandidati na listi LMŠ niso obremenjeni z zadevami iz preteklosti, še pove. “Gre večinoma za mlade in zagnane ljudi iz vseh strok.”
V Sloveniji se radi večkrat oziramo proti Avstriji in povemo, kako znajo čez mejo stvari boljše urediti. Mauko Tuševo, ki celo življenje živi ob meji, v avstrijski Radgoni pa je celo kariero delala tudi njena mati, vprašamo, ali tudi sama pri sosedih vidi kakšne rešitve, ki bi bile primerne za nas? “Pri Avstrijcih me je vedno navduševala njihova mentaliteta, v smislu, da spoštujejo pravila. Tudi sami se tako obnašamo, ko pridemo čez mejo. Saj veste, v Avstriji vsi vozimo po predpisih, doma pa divjamo, čeprav so tam nižje kazni. Tam so stvari urejene, dogovori držijo, delo pa je dostojno plačano.”
Proti elektrarnam na Muri
Mauko Tuševa je poročena, njen dekliški priimek je Tuš, mož, diplomirani inženir elektrotehnike, dela v Mariboru. Imata dva sinova, stara 12 in 8 let: "Meni nikoli ni dolgčas (smeh), kljub temu, da sem torej brezposelna." Poleg tega, da je članica občinskega sveta, je namreč aktivna tudi v zasebnem in društvenem življenju.
Kako je sploh prišlo do tega, da kandidira na listi LMŠ? “Sem aktivna v zvezi društev Moja Mura, predstavniki te zveze so želeli, da bi bil nekdo od nas aktiven tudi na višji politični ravni, beseda je dala besedo, šla sem na pogovor v Kamnik …” Sama torej ne podpira gradnje hidroelektrarn na Muri. “Kot zgodovinar in sociolog ne morem govoriti o infrastrukturi hidroelektrarn, lahko pa govorim o tem, kaj so povzročile na Savi, Soči, Dravi in v zgornjem toku reke Mure. Že v šoli smo se vedno učili, da se hidroelektrarne vedno gradijo v zgornjem toku reke, absolutno pa ne proti njenemu koncu. Mura je tukaj počasna, nižinska reka z rokavi in mokrišči. Z gradnjo elektrarne v Hrastje-Moti bi tako posegli v naravni prostor, da bi s tem uničili živelj v reki in ob njej, ogrožene bi bile tudi poljedelske kulture, ki jih pridelujemo na naših njivah. Pri tem pa z njo niti ne bi dobili veliko eletrike.”
Potencial je sonaravni razvoj
Sama potencial Pomurja vidi v sonaravnem razvoju. “Ohraniti moramo koncept Nature 2000, ki jo že imamo, in iz tega črpati za naprej. Imamo rodovitno zemljo, svoje izdelke in storitve, ki jih lahko kot butične lansiramo na trg. To je trajna rešitev za regijo na dolgi rok.” In kaj lahko stori poslanec, da k temu pripomore? “Zagovarja te stvari.”Urška Mauko Tuš se bo, če bo izvoljena za poslanko, zavzemala - kar se tiče Pomurja - za:
##YOUTUBE-https://youtu.be/riDwX25NIa4{/youtube_center_ozko}
V Sloveniji jo moti tudi, kot pove, birokratska zamegljenost. “Vse mora biti podvrženo 1500 pravilom in predmet dolgih razpisov, da, ko človek pride do cilja, že vse skupaj izgubi smisel. Tudi v LMŠ sem videla ta prizadevanja, da bi se zadeve poenostavile, to gre pri Avstrijcih hitreje. Tipičen primer je pivovarna Bevog, ki v Avstriji ni imela nobenih birokratskih zapletov, pri nas pa se projekti ustavljajo, še pred stopite skozi prva vrata.”
In vrednote, ki jim sledi?
{youtube_center_ozko}https://youtu.be/NN4nvp7fPAc##
Na naslednji, šesti, volilni obed od skupno sedmih smo povabili Jolando Lazar, pomursko poslansko kandidatko Socialnih demokratov (SD). Kaj je povedala in kaj jedla – pa boste lahko na vestnik.si prebrali v torek.
