Cilj posameznika, ki je vstopil v volilno tekmo, je - verjetno - biti izvoljen v parlament. Zato imajo vseh 22 strank, ki bodo nastopile na volitvah, kandidate v vseh petih pomurskih volilnih okrajih. Z izjemo stranke Andreja Čuša in Zeleni Slovenije, ki ima kandidatki v dveh prleških volilnih okrajih. Pomurje je po razdelitvi volilnih okrajev nekoliko specifično. Trije volilni okraji (Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer) so po številu volivcev enakovredni. Okraja Murska Sobota I (Goričko) in Murska Sobota II sta po številu volivcev enkrat večja. Že zaradi tega je težko napovedovati uspeh tega ali onega kandidata.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Policija na tekmi med Muro in Olimpijo našla več pirotehničnih izdelkov
Našli so jih na severni tribuni v sektorju domače organizirane navijaške skupine.
Druga pomurska specifika je obnašanje pomurskega volilnega telesa. Gledano skozi zgodovino volitev v samostojni državi je v prvem obdobju Pomurje imelo dva profilirana politika, ki sta volitve dobivala kot prepoznavni lokalni figuri – to sta bila Feri Horvat in Geza Džuban. Takrat še ni bil čas preskakovanj iz stranke v stranko, če bi kateri od teh dveh takrat zamenjal stranko bi volitve zanesljivo dobil. Po umiku teh dveh ima pomursko okolje tri take politike. Jožefa Horvata iz NSi (Lendava) , Franca Juršo iz Desusa (Ljutomer) in Dejana Židana iz SD (Murska Sobota II). Ti trije bodo verjetno brez večjih težav ponovili svoje poslanske mandate, ne samo zaradi podpore v svojih volilnih okrajih, ampak so tudi najmočnejši kandidati svojih strant na ravni 8. volilne enote. Po zadnjih anketah bodo omenjene tri stranke v volilni enoti dobile najmanj en poslanski mandat. Če ostanemo na ravni parlamentarnih strank je izvoljivost vseh ostalih kandidatov odvisna od cele vrste dejavnikov. SDS po aferi s poslanskim kandidatom na Goričkem, ki ga je nadomestil nekdanji direktor soboške občinske uprave Bojan Petrijan in v Murski Soboti malo znano Jožico Jakob nima velikih možnosti. Delno zaradi tega, ker je volilno telo v teh dveh okrajih usmerjeno bolj levo. Delno pa tudi zaradi tega, ker so kandidati SDS na ptujskem in lenarškem koncu tradicionalno močnejši in jim je volilno telo bolj naklonjeno. Realno ima velike možnosti za izvolitev v primeru relativne zmage SDS njen kandidat Janez Magyar v Lendavi. Nekoliko manj možnosti ima SDS verjetno v Ljutomeru in Gornji Radgoni, kjer so glasove pobirale levosredinske in leve stranke.
Predvsem v soboških okrajih je potrebno upoštevati specifiko volilnega telesa, ki je povezano z veroizpovedjo. Upoštevati je potrebno, da so protestantski volivci tradicionalno bližji liberalnim vrednotam že po svojem etosu. Zato so brez večjih težav močno zmagovali kandidati takratne LDS. Po razpadu LDS je volilno telo prebegnilo k Pozitivni Sloveniji. Branko Ficko politično povsem anonimna oseba je dobil volitve z veliko večino. Značilnost prejšnjih volitev je bila, da se volilno telo v Murski Soboti več ni čredno preselilo k novi »liberalni« opciji SMC, ampak se je razdelilo med SD in SMC. Zaradi tega Dušan Radič ni dobil poslanskega mandata neposredno, ampak je v poslanske klopi sedel kot nadomestni poslanec. Zaenkrat ni mogoče napovedati, kaj bo se dogajali s Listo Marjana Šarca, saj se ne profilira kot stranka z jasnim liberalnim profilom.
Na lokalni ravni ima v Pomurju veliko težo Slovenska ljudska stranka. Gre za stranko, ki se želi vrniti v parlament. Vprašanje je ali ji bo to uspelo. Dogajanje v zakulisju pri določanju kandidatov se je dogajala dokaj umazana in transparentna igra, ki se je pozneje prenesla k Združeni desnici. V obeh primerih je šlo za politično preživetje dveh politikov – bolje političarke in politika. Pri SLS so kljub nasprotovanju lokalnih odborov, ki so podpirali kandidaturo Franca Kučana prepoznavnega kmečkega funkcionarja. Kljub lokalni podpori so ga izigrali ina ga niso uvrstili na listo. Potem ga je povabila k kandidaturi Združena desnica, toda tudi tu je naletel na mino, saj bi s svojo prepoznavnostjo ogrozil morebiten uspeh bivšega župana Murske Sobote Antona Štihca. Tako Franc Kučan ostal izven vseh kombinacij, kar pomeni izgubo pomembnega števila glasov pomembnih za ponovni preboj v parlament. Realno gledano po prepoznavnosti bodo glasove na osnovi prepoznavnosti in svojega političnega dela dobivali že omenjeni trije aktivni politiki v DZ ali vladi. Vsi ostali, oziroma njihov uspeh je odvisen od prepoznavnosti stranke in njenega uspeha. Malo je takih, ki bi lahko računali na uspeh s svojim imenom in njegovo prepoznavnostjo v širšem okolju.
