Po pestrem dogajanju pred ustanovno sejo sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je postal predsednik te največje stanovske organizacije slovenskih kmetov Roman Žveglič, ki med svojimi glavnimi prioritetami navaja povezovanje kmetov in odločno zastopanje kmečkih interesov. »Če se bomo združili in navzven enotno nastopali, bo bolje za vse nas,« pravi Žveglič, ki tako kot večina njegovih stanovskih kolegov eno največjih težav slovenskega kmetijstva v tem trenutku vidi v nizkih odkupnih cenah, ki slovenskim kmetijam ne omogočajo normalnega razvoja. »Sama zbornica nima čarobne palice, niti neposrednega vpliva, bomo pa skušali z organizatorji odkupa najti formulo, po kateri kmetje ne bomo delovali drug proti drugemu in si tako že sami v osnovi zbijali cene. S pravim pristopom in podporo države bi lahko dosegli ustrezne dogovore z zadrugami in drugimi poslovnimi subjekti, ki delujejo na področju kmetijstva.«
Za več nadzora pri uvozu
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
V upravnem odboru zbornice bo po novem Boris Gumilar, kmetovalec iz Markišavec, ki je bil v svet KGZS izvoljen na listi Slovenske kmečke zveze. Gumilarja, ki se ukvarja s poljedelstvom in prašičerejo, smo zmotili ravno pri sejanju pšenice. »Zame ni pomembno, kdo je predsednik zbornice, važno je, kaj dobrega bo naredil za kmete,« pravi Gumilar, ki meni, da bi morala biti prva naloga slovenskega kmetijstva ureditev vprašanja delitve evropskih sredstev v novi finančni perspektivi do leta 2027. Do zdaj se namreč denar po njegovem mnenju ni delil najbolj smotrno. Gumilar meni, da bi si morali prizadevati za ureditev, po kateri bi lahko KGZS dala veto na nekatere odločitve ministrstva, ki so bistvene za kmete v državi. Na odkupne cene bodo po njegovih besedah težko vplivali, bi pa lahko država nadzorovala uvoz mesa in kmetijskih pridelkov. »V času epidemije koronavirusa so v Luko Koper pripeljali 800 ton govedine, najverjetneje iz Argentine, najprej so jo odpeljali na Madžarsko, čez dva meseca pa potem ponovno v Slovenijo kot meso s poreklom Evropske unije.« Gumilar je razočaran nad posledicami, ki jih je Sloveniji prinesel enotni trg Evropske unije. »Evropski trg je skupen, dokler zahodne države prodajajo nam, obratno pa enakovrednosti ni.«
Žveglič poudarja, da Slovenija uvoza znotraj EU ne bo mogla preprečiti, lahko pa s svojimi mehanizmi naredi korak naprej pri nadzoru uvoženega blaga. »Pri tem mislim predvsem na sledljivost izvora ne samo tujih, temveč tudi slovenskih pridelkov in izdelkov. Da bo vsak kupec na blagajni vedel, od kod je blago.«
Žveglič pravi, da bo začel naslednji teden sklicevati ustanovne seje svetov območnih enot KGZS, na katerih bodo izvolili zbornično vodstvo še na lokalni ravni. »Prej moramo zaradi epidemije rešiti tehnična vprašanja izvedbe. Eno takih je tudi vprašanje morebitnih tajnih volitev, ki jih moramo po poslovniku izvesti, če bi kdo to zahteval.«
Trije potencialni kandidati so že znani
V svet soboške območne enote KGZS je bilo izvoljenih enajst članov, ki bodo med sabo na ustanovni seji izvolili predsednika. Doslej je to funkcijo opravljal Franc Küčan, ki pravi, da bi želel še en mandat predsedovati območni enoti, k temu ga po njegovih besedah nagovarjajo tudi številni drugi. Küčan je bil v svet območne enote izvoljen na listi Društva članov sindikata kmetov Slovenije, ki je dobila v svetu en mandat, med vsemi listami sta dobila dva mandata samo Lista Dejana Kuharja in lista Zveze govedorejcev Pomurja. Na prvi je bil tako v svet območne enote kakor tudi v svet KGZS izvoljen Danilo Meolic, znani prašičerejec iz Bakovec. Kot pravi, bo najverjetneje tudi sam kandidiral za predsednika območne enote. Predsednik Zveze govedorejcev Pomurja Branko Buček pravi, da se trenutno pogovarjajo z drugimi izvoljenimi člani sveta glede podpore njihovemu kandidatu za predsednika območne enote. Če jim bo uspelo zbrati dovolj podpore, bo to Drago Cetl iz Spodnje Ščavnice, v nasprotnem primeru ne bodo imeli kandidata.
Zmaga Cerkve ni vsem po volji
Kot smo že poročali, je v svetu KGZS na državni ravni tudi 13 predstavnikov pravnih oseb, med temi je bilo na nedavnih volitvah v organe zbornice izvoljenih 12 takih, ki so jih predlagale različne slovenske župnije. Küčan je kritičen do takega volilnega izida in pravi, da ga je omogočila napaka v zakonu. Sam meni, da so ta mesta v svetu zbornice namenjena predstavnikom pravnih oseb s področja kmetijstva, kot so zadruge in živilska podjetja, ki se prvenstveno ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in v njej ustvarijo večino svojega prihodka. »Cerkev ima v družbi več drugih vlog, med katerimi ni soodločanje o kmetijskih vprašanjih,« pravi Küčan, ki meni, da bi morali spremeniti zakonodajo tako, da bi imeli Katoliška cerkev in Evangeličanska cerkev vsaka po enega predstavnika v svetu KGZS, prek katerega bi uveljavljali svoje interese, povezane z lastništvom zemlje, preostala mesta predstavnikov pravnih oseb pa bi morala biti torej rezervirana za tiste s kmetijskega področja.
Žveglič glede tega pravi, da ima vsak član zbornice pravico voliti in biti izvoljen. »Na drugi strani je seveda vprašanje, kako se je kdo sposoben organizirati pred volitvami. Sam v tem ne vidim težave in menim, da Cerkev prek tega ne more imeti večjega vpliva na zbornično politiko. Poleg tega je med njihovimi izvoljenimi predstavniki zgolj nekaj duhovnikov, drugi so različnih profilov, od gozdarjev do politikov. Bom pa kmalu opravil pogovor s predstavniki Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij in temu namenil posebno skrb, saj ne želim, da bi se zaradi rezultatov volitev kdo izmed njih počutil zapostavljenega.«
Kot predstavnik pravnih oseb je bil v svet zbornice izvoljen tudi markovski župnik Dejan Horvat, ki poudarja, da ima Cerkev veliko obdelovalnih površin, v nekaterih škofijah tudi nekaj tisoč hektarjev. Tudi sam skrbi za 102 hektarja travnikov, 14 konj in 25 glav goveda. »Zato mi nihče ne more očitati, da ne poznam tega področja. Gre za organizacijo, ki zastopa interese panoge, pomembne za našo regijo in podeželje na splošno.« Volitev predsednika KGZS, na katerih je Žveglič premagal predsednika SLS Marjana Podobnika, Horvat ne želi komentirati. Pravi le, da je KGZS v prvi vrsti kmečka organizacija. »Zato je dobro, da se pobude oblikujejo od spodaj navzgor, da torej pridejo od kmetov samih, kot pa da bi se politika bolj vmešala v delovanje zbornice, saj to ni politična organizacija.«