vestnik

Volje do igranja jim nikoli ni zmanjkalo

A. Nana Rituper Rodež, 30. 6. 2018
Arhiv Prekmurska Godba Bakovci
Prekmurska godba Bakovci danes, že 19 let jo vodi Željko Ritlop. fotografija arhiv prekmurske godbe bakovci
Aktualno

Prekmurska godba Bakovci igra že devet desetletij, prav danes pa visok jubilej obeležujejo z glasbenim festivalom v Športno-rekreacijskem centru Bakovci. V godbi igra 62 glasbenikov, zadnjih dvajset let pa jo vodi dirigent Željko Ritlop. Najmlajši je star 12, najstarejši pa 55 let.

Prekmurska godba Bakovci praznuje letos 90-letnico delovanja. V tem času so zaznamovali marsikatero slovesnost ter pomembne in slovesne trenutke, igrajo na prireditvah, obletnicah, ob prazniku dela že navsezgodaj dvigajo zavest naroda, z otožnimi melodijami pa se tudi od koga poslovijo. V bakovski godbi, ki jo devetnajsto leto vodi dirigent Željko Ritlop, igra 62 glasbenikov, večinoma glasbeno izobraženih, katerih povprečna starost je 30 let, najmlajši je star 12, najstarejši pa 55 let. Veljajo za eno najmnožičnejših ljubiteljskih kulturnih skupin v Pomurju in širše, člani pa niso le iz Bakovec, ampak prihajajo tudi iz bližnje in daljne okolice.


4717a112813af0d096b5b6980a7d95ed
Arhiv Prekmurska Godba Bakovci
Godba leta 1928 z dirigentom in ustanoviteljem Milanom Deškovičem. fotografija arhiv prekmurske godbe bakovci

Vaščani zbirali za glasbila

Godba je bila v Bakovcih uradno ustanovljena leta 1928 pri gasilskem društvu na pobudo ravnatelja in učitelja Milana Deškoviča. Pobuda, da se povežejo glasbeniki, pa sega v leto 1925, ko so ustanovili tamburaški orkester, da bi se seznanili z notami in instrumenti, ki jih tudi vsi niso imeli. Sredstva za nakup glasbil za godbo so zbirali v vasi, vaščani so zanje prispevali celo poljske pridelke, najeli pa so tudi posojilo, da so lahko kupili nekaj glasbil. Kot je povedal Aleš Horvat, predsednik Prekmurske godbe Bakovci, so note in instrumente za godbo dobili iz Češke, od tam so jih pripeljali do Maribora, nato pa po železnici do Dokležovja, kjer so jih prevzeli in jih peš prinesli v Bakovce. Razmere za delo niso bile najboljše, tudi nova glasbila ne, ampak so vztrajno igrali tako dolgo v noč, da se je oblikovala skladba in zaslišala melodija. Njihova prva skladba je bila Sokolski dan v treh delih. Ti prvi glasbeniki v slovesnih uniformah in z glasbili, ki jih je vodil prvi kapelnik Deškovič, so ovekovečeni tudi na fotografiji.


Z glasbeno izobrazbo so se lahko takrat pohvalili redki, v glavnem so se igranja učili kar doma in največkrat igrali bolj po posluhu kot po notah. Ampak pri ljudeh so bili dobro sprejeti, v tistem času so po vaseh nastajali kulturna društva, gledališke skupine, pevski zbori in tudi glasbene skupine, ki so skrbeli za druženje in srečevanja ljudi.
Druga svetovna vojna je naredila svoje in skupino je bilo treba po vojni znova sestaviti, obnoviti instrumente, ki so med vojno izginili, ter privabiti ljudi, da bi igrali v »plej bandi«. Leta 1946 je dirigentsko palico prevzel Anton Buzeti Anti, ki niti slutil ni, da bo skupino vodil kar tri desetletja, vse do leta 1976. V 60. letih družba ni bila najbolj naklonjena družabnim in kulturnim dejavnostim in je skupina skorajda razpadla, glasbila pa so že zbrali, da jih prodajo. Na srečo se to ni zgodilo, se je pa godba leta 1964 ločila od gasilskega društva in nadaljevala pod okriljem prosvetnega društva.

cd569080bef6e9862b26b37dbb266f60
Arhiv Prekmurske Godbe Bakovci
Nastop godbe ob cerkveni prireditvi z dirigentom Stjepanom Marušičem. Fotografija Arhiv Prekmurske Godbe Bakovci

Dekleta so pogledovala za njimi

Pozneje se je društvena dejavnost znova dvignila kot feniks iz pepela in leta 1976 je dirigentsko palico prevzel Stevo Marušič, pomladil godbo in razširil glasbeni repertoar, s pridnim delom pa se je dvignila tudi kakovost dela glasbenikov, zato vabil na nastope tako na domačih kot na tujih glasbenih odrih ni manjkalo. V najboljših časih so imeli tudi po 50 nastopov letno.
V tistem času je pri godbi krilovko igral Geza Bencak, pred leti se je takole spominjal tistih časov: »Začel sem zaradi veselja do igranja, saj sploh nisem vedel igrati. Oče je temu nasprotoval. Da bi se naučil igrati, sem skrivaj vadil kar v hlevu, tako da so živali skoraj poskakale iz svojih korit.« Mladi so se z veseljem pridružili godbi, saj je po nastopih znalo biti zelo veselo, glasbeniki pa so bili med ljudmi zelo priljubljeni, pa tudi dekleta so pogledovala za njimi.
Marušič je skupino vodil 21 let, potem je dirigentsko palico prevzel Željko Ritlop. Večina glasbenikov v orkestru obiskuje ali je že končala glasbeno šolo, lotevajo se vse zahtevnejšega programa in v ospredje postavljajo kakovost in odličnost. »V svoj repertoar vključujemo različne zvrsti skladb, seveda mora vsaka godba igrati koračnice, igramo pa še filmsko glasbo, koncertne skladbe, pop glasbo, tudi ljudske in lepe zimzelene melodije. Z glasbenim izborom se želimo približati občinstvu, zaigramo pa tudi kaj za svojo dušo,« pravi Ritlop. Na svoje nastope pritegnejo tudi po 1500 poslušalcev.

9d61b87efbb3ef4e0046f920714c29e5
Arhiv Prekmurska Godba Bakovci
Godba, ko je delovala pod vodstvom dirigenta Antona Buzetija - Antija. Fotografija Arhiv Prekmurske Godbe Bakovci

Godba se je obdržala

V zadnjih letih se jim je pridružila močna tolkalska sekcija, njihove nastope popestrijo še mažoretke. V teh letih so se razvili v sodoben orkester, ki je močno vpet v kulturno dogajanje v širšem prostoru. Posebno odmevna sta bila njihova nastopa v Cankarjevem domu v Ljubljani, ko so z glasbo predstavili Zgodbe Prekmurja. Doslej so nastopili z mnogimi priznanimi slovenskimi glasbeniki, Otom Pestnerjem, Vladom Kreslinom, Regino, Alfijem Nipičem, Modrijani, Janom Plestenjakom ter drugimi. Letošnje jubilejno leto bo zaznamovalo kar nekaj dogodkov, v soboto, 30. junija, bo v Športno- rekreacijskem centru Bakovci osrednja prireditev, glasbeni festival Prekmurske godbe Bakovci, na katerem bo poskrbljeno za širše občinstvo, pridružili pa se jim bodo tudi godbe iz Murske Sobote, Trbovelj in Ljubljane ter ansambel Donačka. Načrtujejo še glasbeno akademijo, na kateri bodo predstavili svoje delo in se zahvalili predsednikom in vsem, s pomočjo katerih se je godba obdržala in zrasla v orkester, kakršen je danes. V novembru pa pripravljajo tradicionalni slovesni koncert.
bakovska-godba 90-letnica