Prekmurska godba Bakovci praznuje letos 90-letnico delovanja. V tem času so zaznamovali marsikatero slovesnost ter pomembne in slovesne trenutke, igrajo na prireditvah, obletnicah, ob prazniku dela že navsezgodaj dvigajo zavest naroda, z otožnimi melodijami pa se tudi od koga poslovijo. V bakovski godbi, ki jo devetnajsto leto vodi dirigent Željko Ritlop, igra 62 glasbenikov, večinoma glasbeno izobraženih, katerih povprečna starost je 30 let, najmlajši je star 12, najstarejši pa 55 let. Veljajo za eno najmnožičnejših ljubiteljskih kulturnih skupin v Pomurju in širše, člani pa niso le iz Bakovec, ampak prihajajo tudi iz bližnje in daljne okolice.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Otroška božja služba v evangeličanski cerkvi
V evangeličanski cerkvi Murska Sobota so na sveti večer ob 18. uri pripravili otroško božjo službo. Družine z majhnimi otroki kot tudi drugi verniki so jo številčno obiskale. Božjo službo je vodil škof Leon Novak, zapel je otroški zborček, vsi skupaj pa so pričarali pravo praznično vzdušje. Na božič bo praznična božja služba ob 10. uri. Fotografije Jure Kljajić.
Vaščani zbirali za glasbila
Godba je bila v Bakovcih uradno ustanovljena leta 1928 pri gasilskem društvu na pobudo ravnatelja in učitelja Milana Deškoviča. Pobuda, da se povežejo glasbeniki, pa sega v leto 1925, ko so ustanovili tamburaški orkester, da bi se seznanili z notami in instrumenti, ki jih tudi vsi niso imeli. Sredstva za nakup glasbil za godbo so zbirali v vasi, vaščani so zanje prispevali celo poljske pridelke, najeli pa so tudi posojilo, da so lahko kupili nekaj glasbil. Kot je povedal Aleš Horvat, predsednik Prekmurske godbe Bakovci, so note in instrumente za godbo dobili iz Češke, od tam so jih pripeljali do Maribora, nato pa po železnici do Dokležovja, kjer so jih prevzeli in jih peš prinesli v Bakovce. Razmere za delo niso bile najboljše, tudi nova glasbila ne, ampak so vztrajno igrali tako dolgo v noč, da se je oblikovala skladba in zaslišala melodija. Njihova prva skladba je bila Sokolski dan v treh delih. Ti prvi glasbeniki v slovesnih uniformah in z glasbili, ki jih je vodil prvi kapelnik Deškovič, so ovekovečeni tudi na fotografiji.
Z glasbeno izobrazbo so se lahko takrat pohvalili redki, v glavnem so se igranja učili kar doma in največkrat igrali bolj po posluhu kot po notah. Ampak pri ljudeh so bili dobro sprejeti, v tistem času so po vaseh nastajali kulturna društva, gledališke skupine, pevski zbori in tudi glasbene skupine, ki so skrbeli za druženje in srečevanja ljudi.
Druga svetovna vojna je naredila svoje in skupino je bilo treba po vojni znova sestaviti, obnoviti instrumente, ki so med vojno izginili, ter privabiti ljudi, da bi igrali v »plej bandi«. Leta 1946 je dirigentsko palico prevzel Anton Buzeti Anti, ki niti slutil ni, da bo skupino vodil kar tri desetletja, vse do leta 1976. V 60. letih družba ni bila najbolj naklonjena družabnim in kulturnim dejavnostim in je skupina skorajda razpadla, glasbila pa so že zbrali, da jih prodajo. Na srečo se to ni zgodilo, se je pa godba leta 1964 ločila od gasilskega društva in nadaljevala pod okriljem prosvetnega društva.
Dekleta so pogledovala za njimi
Pozneje se je društvena dejavnost znova dvignila kot feniks iz pepela in leta 1976 je dirigentsko palico prevzel Stevo Marušič, pomladil godbo in razširil glasbeni repertoar, s pridnim delom pa se je dvignila tudi kakovost dela glasbenikov, zato vabil na nastope tako na domačih kot na tujih glasbenih odrih ni manjkalo. V najboljših časih so imeli tudi po 50 nastopov letno.
V tistem času je pri godbi krilovko igral Geza Bencak, pred leti se je takole spominjal tistih časov: »Začel sem zaradi veselja do igranja, saj sploh nisem vedel igrati. Oče je temu nasprotoval. Da bi se naučil igrati, sem skrivaj vadil kar v hlevu, tako da so živali skoraj poskakale iz svojih korit.« Mladi so se z veseljem pridružili godbi, saj je po nastopih znalo biti zelo veselo, glasbeniki pa so bili med ljudmi zelo priljubljeni, pa tudi dekleta so pogledovala za njimi.
Marušič je skupino vodil 21 let, potem je dirigentsko palico prevzel Željko Ritlop. Večina glasbenikov v orkestru obiskuje ali je že končala glasbeno šolo, lotevajo se vse zahtevnejšega programa in v ospredje postavljajo kakovost in odličnost. »V svoj repertoar vključujemo različne zvrsti skladb, seveda mora vsaka godba igrati koračnice, igramo pa še filmsko glasbo, koncertne skladbe, pop glasbo, tudi ljudske in lepe zimzelene melodije. Z glasbenim izborom se želimo približati občinstvu, zaigramo pa tudi kaj za svojo dušo,« pravi Ritlop. Na svoje nastope pritegnejo tudi po 1500 poslušalcev.
