Manjši vpis tudi letos opažajo na Biotehniški šoli Rakičan. Ravnateljica Simona Potočnik pravi, da se je vpis v zadnjih 15 letih zmanjšal skoraj za polovico. »V najboljših letih smo imeli na šoli 250, 300 dijakov, zdaj pa smo nekje pri sto,« ponazori. Na manjši interes po njenih besedah vplivajo razmere v panogi, da je poklic necenjen in slabo plačan. Mladi danes po njenem mnenju gledajo predvsem na to, kje bo delo lažje in kje bo boljši zaslužek. »Dobivamo predvsem dijake s kmetij. Prihaja že tretja generacija, tako da večje in opremljene kmetije poskrbijo za nasledstvo. Sicer pa vemo, da kmetije propadajo. Včasih je bilo pri vsaki hiši nekaj živali in zemlje, danes živali ni, zemlja pa gre v obdelavo večjim kmetom. Nekako je vpis, ki ga imamo, glede na število kmetijskih gospodarstev po naših preračunih pričakovan,« pove. Za program gospodar na podeželju je bilo oddanih 6 prijav (vpisnih mest 26), za kmetijsko-podjetniškega tehnika 12 (28) in za program pomočnik v biotehniki in oskrbi 7 (16).
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Nov program
Situacija je na drugih tovrstnih srednjih šolah podobna, doda ravnateljica. V prihodnje nameravajo rešitev iskati tudi v novem programu, razmišljajo o živilski, agroživilski smeri. »To bi potem prineslo nadgradnjo. Načrtujemo tudi ureditev predelovalnega prostora. Ob cesti imamo objekt, obljubljena nam je neka pomoč in v njem bi lahko imeli manjšo trgovino, oljarno, pekarno. To bi bila odskočna deska za pridobitev živilskega programa. Morda pek, mesar ali kar podobnega,« pravi Potočnikova o načrtih v naslednjih treh do petih letih. Mlade bi lahko za kmetijske programe dodatno stimulirale štipendije za deficitarne poklice. »Če samo pogledamo soboško Industrijsko ulico, od Mlinopeka, Pomurskih mlekarn, Panvite, v vseh teh so možna delovna mesta. Tudi pri njih primanjkuje tovrstnega kadra. Mi bi ga lahko izobrazili, oni pa poskrbeli za zaposlitev,« razmišlja.
Svoje prispevala epidemija
Za okoli 30 odstotkov manjši vpis je opazen tudi po gostinskih šolah v Sloveniji. Janja Prašnikar Neuvirt, ravnateljica Srednje šole za gostinstvo in turizem (SŠGT) Radenci, pravi, da pri njih upad zaznavajo že nekaj let. Čeprav pristojnemu ministrstvu prijavijo dva oddelka za triletni in štiriletni program, imajo zadnjih pet let samo enega, ker več interesa ni. Prijavo za program gastronomske in hotelske storitve je za šolsko leto 2021/22 oddalo 13 oseb, vpisnih mest je 26, za gastronomijo in turizem 9, prostor je za 56 dijakov. Vzroka za take razmere sta po besedah sogovornice med drugim deregulacija poklicev, torej da za delo ni zahtevana izobrazba, in s covidom povezana situacija. »V kakšnih bolj prestižnih gostinskih obratih mora biti gostinski kader ustrezno usposobljen, drugod pa si pomagajo s študentskim delom in tudi to vpliva na naš vpis. Večkrat je tudi slišati pritožbe nad neustreznim delovnim časom, večjimi obremenitvami.« Meni, da bi bile za večji vpis potrebne drugačne spodbude oziroma nagrada pri delovni praksi. Kot pojasni, imajo dijaki triletnega programa gastronomske in hotelske storitve pol šolskega leta delovno prakso. Mesečna nagrada je po ravnateljičinih besedah slaba in odvisna od kolektivnih pogodb v posameznih sektorjih. Ravnatelji gostinskih šol so spremembe že predlagali, breme teh nagrad pa bi morala prevzeti država, sploh ker so gostinci in turistični obrati zaradi epidemije zelo prizadeti.
»Dejstvo je tudi, da naši poklici niso več deficitarni, saj jih na trgu dela toliko ne primanjkuje. Se je pa to skrilo v študentskem delu, prav tako je lahko vsak natakar ali pomagač v kuhinji, zato se pomanjkanje ne opazi,« razlaga Prašnikar Neuvirtova.
Obenem se je veliko gostinskih in turističnih delavcev prekvalificiralo. V soboški območni službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje pojasnjujejo, da je zadnje leto neprimerljivo s preteklimi, ker je gostinstvo bilo in je še najbolj prizadeta panoga v Sloveniji. »Resda se v zadnjem mesecu zaradi sproščanja ukrepov države povečuje zaposljivost kuharjev in natakarjev, vendar ne gre prezreti dejstva, da so se mnogi zaposlili v drugih panogah in bo na trgu primanjkovalo kadra še posebej v luči manjšega vpisa v programe srednjih šol,« pravi direktor Aleksander Kavčič. Dodaja, da so izredno težke razmere gostince privedle do tega, da iščejo poslovne priložnosti na različne načine. »To se velikokrat izraža tudi v študentskem delu, za kar se običajno odločajo manjši lokali, medtem ko večje restavracije in hoteli praviloma zaposlujejo kvalificiran kader.«
Težko jih motivirajo
Ravnateljica SŠGT Radenci zaznava, da pri vpisu ne pomaga nobena promocija in projektno delo. »Vse to nič ne pomaga, če je stanje tako, kot je. Klima, kar se tiče gostinstva in turizma, je v javnosti negativna.« Tudi Kavčič pove, da na zavodu opažajo, da so ta dela dokaj slabo plačana in z neugodnim delovnim časom. Brezposelne zato težko motivirajo za zaposlitev v teh panogah.
Kavčič meni, da bo manjše število kuharjev in natakarjev na dolgi rok prispevalo k večjemu zaposlovanju tujcev. »Že sedaj pomanjkanje kvalificiranega kadra prenekaterega gostinca privede do iskanja kadra iz tujine. Enako se dogaja tudi na kmetijskem področju, predvsem v luči sezonskih kmetijskih opravil,« sklene.
Večji interes za dijaška domova
Obe ravnateljica pa opažata večji vpis v dijaška domova. V prihodnjem šolskem letu bodo v domu Biotehniške šole Rakičan verjetno imeli dve vzgojni skupini, se pravi več kot 30 dijakov. Letos jih imajo 28, dijaki pa poleg njihove srednje šole obiskujejo še Srednjo poklicno in tehniško šolo Murska Sobota ter Srednjo zdravstveno šolo Murska Sobota. Po nekaj letih imajo kar osem novincev za prihodnje šolsko leto tudi v dijaškem domu SŠGT Radenci. V njem bivajo tudi dijaki, ki se izobražujejo na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer.