Gabriela Zver je za tokratno številko pripravila pogovor s pisateljem Štefanom Kardošem, kresnikovim nagrajencem, ki »v enem mestu spi, v drugem pa dela«. Avtor knjižnih del živi v Murski Soboti, na Dvojezični srednji šoli Lendava pa je profesor slovenščine. Pravi, da je književnost vznemirljiva zaradi možnosti prestopanja mej in vpogleda v nove svetove.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(PENOVA LEGENDA) Nesojeni gozdar, ki je postal likovni umetnik
Franc Gerič iz Lendavskih Goric je velik del svojega življenja posvetil umetnosti in ustvarjanju. Kot učitelj likovnega pouka je za to dejavnost navduševal mlade, kot dolgoletni direktor Galerije - Muzeja Lendava pa je uresničeval svoje, kot pravi, življenjsko poslanstvo.
Eseje, študije in kritike so napisali različni avtorji. Zoltan Lendvai Kepe je prispeval povzetek zgodovinske raziskave o 75 letih pridobivanja ogljikovodikov v okolici Lendave. Od štiridesetih let prejšnjega stoletja do devetdesetih let je imelo pridobivanje črnega zlata oziroma nafte in zemeljskega plina osrednjo vlogo v razvoju tega območja, pa tudi v okoliških pokrajinah Madžarske in Hrvaške.
Eva Nađ je razmišljala, zakaj raziskovati gledališko dejavnost, in pri tem dala poudarek dvojezičnemu gledališču v Lendavi med preteklostjo in prihodnostjo. Atilla Pisnjak se je v svojem besedilu posvetil jubilejnemu letu Györgya Zale, ki je bil rojen v Dolnji Lendavi. Aprila lani je minilo 160 let od rojstva znamenitega kiparja, ki je med drugim tudi avtor milenijskega spomenika na Trgu herojev v Budimpešti. Objavili so tudi predstavitev razstave likovnih del Marca Chagalla na lendavskem gradu z naslovom Stvarjenje in Biblija. Avtorica besedila je Katarina Mohar.
Literarna dela so prispevali Lajos Bence, Bela Kralj Szomi, Judit Zagorec Csuka, Peter Pal, Balazs Szalinger, Zlatko Kraljić in Dorian Vida. V sklopu z naslovom Zanimivosti je tudi besedilo Franca Korena Smo v Lendavi imeli kralja?, v katerem predstavlja zgodovino Lendave s poudarkom na zanimivi najdbi, srebrniku dolnjelendavskega bana Nikolaja Haholda. Gabriela Zver je prispevala besedili Cankarjeva stoletnica skozi perspektivo lendavskih gimnazijk in Naj bo lep ta dan, bodi nasmejan, v katerem je predstavila petnajst let delovanja Komornega pevskega zbora Vita iz Lendave. Janja Magdič je v besedilu z naslovom Strici so mi povedali in zadovoljni odšli pisala o literarnem natečaju, ki so ga organizirali lani ob 110. obletnici rojstva pisatelja Miška Kranjca.
