vestnik

V Monoštru pripravili "Vrajžo nouč malo ovak"

Vestnik, 22. 10. 2020
Damjana Nemeš
V Monoštru so se pogovarjali o ljudskem verovanju v Porabju in Prekmurju.
Aktualno

V Slovenskem kulturnem in informativnem domu v Monoštru so v sklopu tedna kulturne dediščine Slovenije pripravili prireditev, na kateri so govorci pripovedovali o ljudskem verovanju v Porabju in Prekmurju.

Ideja za tokratno prireditev je nastala zaradi Vrajže nouči, prireditve, ki so jo v Porabju prvič pripravili pred sedmimi leti. Na Vrajži nouči, ki predstavlja nočni pohod skozi temen andovski gozd, se pohodniki srečajo z različnimi podobami in liki ljudskega verovanja. Idejo za pohod in celoten program vražje noči je dobil Karel Holec, predsednik porabskega Kulturno-turističnega društva Andovci. Skupaj s člani društva ter domačini so namreč želeli širši javnosti predstaviti zgodbe o nadnaravnih silah in o njihovem vplivu na vsakdanje življenje prebivalstva v preteklosti. 

vrajža-nouč, ljudsko-verovanje, monošter
Damjana Nemeš
V Monoštru so se pogovarjali o ljudskem verovanju v Porabju in Prekmurju.

"Veliko smo hodili po dolaj pa bregaj, vendar vedno podnevi, potem pa je prišla ideja, da bi se odpravili na pohod ponoči. Takrat se namreč odpre povsem drugi svet, ko se v temi sprehajamo skozi gozd. Moram povedati, da je verjetno zaradi tega prireditev v zadnjih letih tako uspešna," je povedal Holec. 

vrajža-nouč, ljudsko-verovanje, monošter
Damjana Nemeš
Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave in idejni vodja prireditve Vrajža nouč.

Na nekajkilometrskem pohodu skozi gozd se udeleženci ustavijo na sedmih postojankah, kjer spoznavajo podobe in like, v katere so nekoč verovali. Prikažejo se jim žerđavci ali mejaši, pa črnošolci ali garaboncijaši, najbolj znane so zagotovo čaralice ali čarovnice, na poti pa jih ustavijo tudi skušnjava, smrt in hudodelci. Pohod je torej pester in zanimiv, nekoliko tudi strašljiv, s celotno prireditvijo pa želijo organizatorji ohraniti materni jezik, promovirati kulturno dediščino porabskih Slovencev ter ohraniti tovrstna verovanja, da ne bi šla v pozabo. 

vrajža-nouč, ljudsko-verovanje, monošter
Damjana Nemeš
Jelka Pšajd, etnologinja iz Pomurskega muzeja Murska Sobota.

Letošnja prireditev je zaradi nastale situacije potekala nekoliko drugače, v slovenskem kulturnem in informativnem domu v Monoštru so idejni vodja vražje noči, etnologinja Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota in Aranka Oreovecz, domačinka iz Števanovec, pripovedovali o ljudskih verovanjih v Porabju in Prekmurju ter tako simbolično izvedli "Vrajžo nouč malo ovak".

vrajža-nouč, ljudsko-verovanje, monošter
Damjana Nemeš
Aranka Oreovecz, pričevalka iz Števanovcev.

Več o prireditvi Vrajža nouč ter o skrivnostnih likih in podobah pa v prihodnji številki Vestnika.  

vrajza-nouc monoster