Letošnja pomlad je čisto nasprotje lanske. Lani so se kmetje spopadali s posledicami suhe zime. Tudi temperature so bile od februarja nadpovprečno visoke. Prve dni aprila se je začela spomladanska setev koruze, sladkorna pesa je bila posajena že sredi aprila. Ob zgodnjem začetku spomladanskih del se je zgodaj začela tudi vegetacija. Po meteoroloških podatkih je ta prehitevala več kot tri tedne. In posledice so bile ob tradicionalnem hladnem valu konec aprila ali v začetku maja katastrofalne. Tudi hladen val je bil po temperaturah ekstremen.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Močno izpiranje tal
V letošnjem letu smo v Pomurju dobili precejšnje količine padavin. Kot ugotavlja strokovna služba Kmetijsko- gozdarskega zavoda Murska Sobota, je prevelika vlažnost tal onemogočila izvedbo agrotehničnih ukrepov na njivskih in travniških površinah. Po nadpovprečno hladnem februarju kmetom ni prizanašal niti marec. Potem ko so bile ob delni osušitvi ustvarjene minimalne razmere za prva spomladanska opravila na njivah, so takoj prišli dva do trije nadpovprečno mokri in hladni dnevi ter ustavili vsa dela in tudi vegetacijo. Tudi tisti kmetje, ki jim je uspelo ozimne posevke dognojiti, se zdaj sprašujejo, ali so dosegli svoj namen, saj je bilo padavin preveč in je prišlo do močnega izpiranja in tudi odnašanja gnojil z njiv.
Murskosoboška kmetijska svetovalna služba v poročilu opozarja, da po nekaj suhih in toplih dneh še ni razlogov za brezskrbnost. Kot so zapisali, so zaskrbljeni kmetje in stroka. Zamujanje z izvedbo nekaterih nujnih ukrepov na poljščinah in travinju že pušča posledice. Največji problemi nastajajo na težjih tipih tal, ki se težko sušijo, zlasti v letošnjem letu, ko so temperature zraka za skoraj pet stopinj Celzija nižje od povprečja. Zaradi prepojenosti zemlje z vlago se voda zadržuje na površini, tako da se koreninski sistem poljščin in krmnih košenin ter travne ruše duši. Pojavlja se že gniloba koreninskega sistema in s tem uničenje posevka.
Brez strahu pred sankcijami
S trajnimi nasadi za zdaj še ni problemov, razen na območjih plazenja tal. Problemi, ki jih imajo kmetje, so predvsem na težjih tipih tal. Trenutno na lažjih tipih tal ni nekih alarmantnih posledic, razen na površinah, kjer je izbila na površje podtalna voda.
Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Franc Režonja je k strokovnemu poročilu dodal, da naj se kmetje ne bojijo morebitnih sankcij zaradi morebitne spremembe kolobarja in s tem neizpolnjevanja zavez iz KOPOP. Vremenski podatki, zbrani na Arso, potrjujejo, da je šlo za višjo silo, ki je preprečila dosledno izvajanje KOPOP. Zato kmetje ne morejo biti sankcionirani in ne bodo, če na primer na preoran posevek pšenice, ki ga je uničila voda, ponovno zasejejo koruzo. Režonja poudarja, da so izjeme v KOPOP zaradi višje sile dopustne.
Poleg teh problemov kmetijska svetovalna služba ugotavlja pospešen razvoj glivičnih obolenj na ozimnih žitih in krmnih košeninah ter travinju zaradi prevelike vlažnosti (stoječa padavinska voda) in povprečno nizkih temperatur zraka. Kjer koreninski sistem še ni propadel, je vidno redčenje rastlin, in to ne samo na posevkih z žiti, ampak krmnih košeninah, travnikih in oljni ogrščici. Konkretne škode še nimajo izračunane, je pa velika na območjih, ki jih je zalila in s tem zadušila površinska voda. Poleg zredčenja sklopa na enoto površine bo zelenje zaradi poplavnih voda onesnaženo z blatom.
Oteženi ukrepi na poljih
Ob otoplitvah bo po oceni svetovalne službe prišlo do pospešene rasti rastlin v višino ter s tem še pospešenega razvoja glivičnih obolenj ozimnih žit, lahko tudi na travah, predvsem na mnogocvetni ljuljki in deteljah. Zaradi propadanja koreninskih sistemov in nezmožnosti dognojevanja ozimnih posevkov bodo ti ostali redki, v njih pa se bodo množično razvili pleveli.
Zaradi prevelike vlažnosti kmetje ne morejo opraviti tretiranja posevkov proti plevelom, tako da se pričakuje, da bodo pleveli prerasli optimalne razvojne faze za uporabo herbicidov, zato lahko pričakujemo večjo zapleveljenost posevkov ob žetvi. Prav tako zaradi prenasičenosti tal z vodo ne morejo opraviti prvega dognojevanja z dušikom, zato bodo posevki že zaradi velike vlažnosti ostali redki, k temu bo še pripomogla nezmožnost trošenja dušikovih gnojil, ki pospešujejo razraščanje ozimnih žit. Opozarjajo, da bo na njivah, kjer so kmetje opravili dognojevanje ozimnih žit z dušikovimi gnojili, nitratna oblika dušika izprana, učinkovitost gnojenja bo slabša ali nična. Nitrati pa se bodo v večji koncentraciji pojavljali v podtalnici.
Drug problem, na katerega opozarjajo, je, da na območju Pomurja še ni bila opravljena setev jarin in krmnih košenin, ni posajen rani krompir. Posledice tega bodo spremembe načrtovanih kolobarjev na kmetijah in dodatna dela pri spreminjanju kolobarjev in tudi gnojilnih načrtov. Na kmetijah, ki so vključene v KOPOP, lahko nastanejo kar precejšnji problemi. Krmne košenine in travinje so prav tako prizadeti, saj na teh še ni opravljeno osnovno gnojenje in čiščenje ter poravnavanje krtin. V svetovalni službi pričakujejo, da bo ob ustalitvi vremena in nekoliko višjih temperaturah zraka podivjal ritem rasti in razvoja rastlin tako pri ozimnih žitih in travah, posledica tega bo zaradi slabšega razraščanja žit manjši pridelek zrnja, pri krmnih košeninah in travinju pa bo imelo negativni vpliv na pridelek zelinja in nižjo kakovost voluminozne krme.
