Vrnitev k tradiciji

V Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti je pesnik in gledališčnik Branko Pintarič predstavil novo pesniško zbirko z naslovom Kuča moje matere. »Slovenski narod je zelo prežet z likom matere, pri tem smo Prekmurci na svoje matere še bolj navezani. Prav tako smo veliko bolj navezani na zemljo, ker imamo več stika z njo. V skrivnosti ljubezni do matere se skriva tudi ljubezen do domovine,« pravi Pintarič, ki po lastnih besedah zamisli za nove pesmi dobi povsod, tudi na njivi. Zato nikamor ne gre brez pisala za vsak primer, če se utrne kakšna zanimiva misel. Zbirka je izšla v letu 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. »Želel sem dodati še svoj novčič k teži vseh praznovanj. Ta predstavlja neko goričko videnje domovine.« Z novo pesniško zbirko želi Pintarič neki dokument časa pustiti prihodnjim rodovom. »Najpomembnejše, kar nas povezuje, je tradicija. Ta knjiga je ponoven obrat k tradiciji. Tudi sicer potrebujemo neko vrnitev k slovenskemu in prekmurskemu jeziku.« Urednica zbirke Lea V. Golub pojasnjuje, da zbirke ne sestavljajo v celoti nove pesmi, temveč je nekaj tudi takih, ki so bile v preteklosti že objavljene v kateri od pesnikovih pesniških zbirk. V prvem delu zbirke so pesmi zapisane v knjižni slovenščini, v drugem delu pa v prekmurščini. Pintarič, ki je aktiven na številnih kulturnih področjih, od literature do gledališča in filma, pravi, da bi rad v prihodnosti režiral še kak film. Zbirko je izdala založba Cajt, ki jo je Pintarič ustanovil z namenom predstavljanja manj uveljavljenih avtorjev. Pri založbi sta že izšla pesniška zbirka Karla Turnerja Zacumprani cimper/Nikjer zapisano in prevod Malega princa, ki ga je v prekmurščini zapisal Akoš Anton Dončec. Letos so izdali tudi pesniško zbirko Bele Szomija Kralja z naslovom Babjeverni pisani pes.