Kot smo že poročali, sta leta 2011 takratni direktor Veščine Matjaž Jaušovec in Sraka kot pooblaščenec družbe predložila lažne dokumente v postopku za pridobitev nepovratnih sredstev za razvoj mikro podjetij. V prijavi na razpis Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja sta navedla, da bo družba izvedla naložbo DOLB Martjanci, gre za gradnjo sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso in ostale obnovljive vire energije v nekaterih objektih v Martjancih (župnijski dom, vrtec, Bistra hiša). Pri tem sta zamolčala, da je bila investicija delno že izvedena, saj je bil toplovod vgrajen že leta 2007. Na podlagi lažnih podatkov je agencija izdala odločbo o pravici do sredstev za celotno naložbo, tudi za že vgrajeno opremo, tako sta Jaušovec in Sraka skupno pridobila 44 tisoč evrov evropskih in državnih sredstev za lažno navedeno delo in material, medtem ko je bil celotni projekt vreden več. Družba Veščina je v lasti Irene Bejtovič iz Grosupljega, vodi pa jo Valerija Vogrinčič, ki je zaposlena tudi v Ustanovi lokalna razvojna fundacija za Pomurje. Veščina nima zaposlenih, njena edina dejavnost pa je prodaja energije. Ob koncu leta 2017, v katerem je poslovala z minimalnim dobičkom, je imela družba 58 tisoč evrov bilančnega dobička.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Kangler ob obisku v Pomurju: »Občutek imam, da imamo predsednico in ne predsednika vlade«
Kandidat za evropskega poslanca na listi SDS Franc Kangler se je v družbi lokalnih strankarskih kolegov mudil v Pomurju.
Kar je kdo ukradel, mora vrniti
Vogrinčičeva pravi, da je Veščina v omenjenem projektu s pridobljenim denarjem plačala vse, kar je naročila, prav tako je bil po njenih besedah vzpostavljen ogrevalni sistem, ki deluje. »Za nas je pomembno, da sistem deluje in da imamo redne odjemalce,« je povedala pred sodiščem. Ta argument pa ni prepričal sodnice Simone Vinkovič Škalič: »Če nekdo ukrade denar, ni pomembno, za kaj ga potem porabi.« Skupno je Veščina za projekt pridobila 137 tisoč evrov, ki jih je morala družba, ki je stroške projekta pred tem že poravnala, dati kreditodajalcu. Tožilka Jana Rogan je glede na že ugotovljeno dejstvo o pridobitvi sredstev s kaznivim dejanjem predlagala, da Veščina vrne 44 tisoč evrov, na kolikor je bila ocenjena vrednost protipravno pridobljene premoženjske koristi, ki je navedena tudi v izreku pravnomočne sodbe. Vinkovič Škaličeva pa je razsodila, da mora družba vrniti celotni znesek 137 tisoč evrov, saj meni, da bi bil zahtevek družbe glede pridobitve evropskih sredstev zavrnjen v celoti in ne samo v delu, ki se nanaša na že izvedeni del investicije. »Goljufija je bila storjena, na podlagi te goljufije pa je Veščina prejela celotni znesek. Kaj je družba naredila s tem denarjem in kakšne stroške je imela, ni pomembno.« Kot pojasnjuje, sodišče ni vezano na predlog tožilstva. Drugačna razlaga pa po njenem mnenju tudi glede na sodno prakso ni sprejemljiva: »Če je nekdo ukradel 500 evrov, jih mora toliko vrniti, ne pa samo 200, tudi če tožilec predlaga drugače.« Vogrinčičeva se bo o morebitni pritožbi na odločitev sodišča po lastnih besedah posvetovala z lastnico podjetja.
