V teh dneh smo priča izjemni vročini, ki presega meje udobja in varnosti. Ekstremne temperature ne povzročajo le neprijetnosti v vsakdanjem življenju, temveč lahko resno ogrozijo naše zdravje. Ko termometri dosežejo skrajne vrednosti, je ključnega pomena, da se zavedamo nevarnosti in sprejmemo ustrezne ukrepe za zaščito sebe in drugih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Telo se mora privaditi
Ko se soočamo z vročino, pogosto iščemo osvežitev v vodi. Med priljubljenimi možnostmi so naravna kopališča, kot sta recimo Blaguško jezero v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici in Soboško jezero pri Murski Soboti. Ta kopališča so idealna za piknike in zabave, saj nudijo prijetno hlajenje in sprostitev. Vendar pa lahko veselje, ki ga voda prinaša, hitro postane nevarno, če ne upoštevamo varnostnih ukrepov. Ko ste vroči in potni, se izogibajte skakanju v vodo, saj se mora telo postopno privaditi na temperaturo vode. Nikoli ne puščajte otrok brez nadzora pri obali ali ob bazenih, saj se lahko hitro znajdejo v nevarnosti. Pomembno je tudi, da ne plavate s polnim ali praznim želodcem ter se izogibate alkoholnim pijačam pred kopanjem. Plavanje na daljše razdalje je lahko nevarno, če ste sami, saj tudi zelo utrjeno telo lahko naleti na težave zaradi trenutne slabosti. Upoštevajte, da lahko vzvalovljena voda in tokovi hitro odnesejo kopalce od obale.
Na črnih ali divjih kopališčih, kot so gramoznice, jezera in reke, tvegamo na lastno odgovornost, saj ta območja nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode ali ustreznih upravljavcev. Takšna kopališča lahko skrivajo nevarnosti, kot so spremenljive globine in vodni vrtinci. Zaradi teh tveganj se mnogi raje odločijo za osvežitev v urejenih kopališčih. Na voljo so tudi možnosti čez mejo, kot je kopališče v Ženavcih v Avstriji, medtem ko drugi raje ostajajo v Letnem kopališču Murska Sobota. Direktor Komunale Tomislav Zrinski pojasnjuje, da kopališče v prvem mesecu po odprtju obišče v povprečju okrog 450 obiskovalcev na dan, med sezono pa se ta številka giblje okoli 350 obiskovalcev dnevno. Največja obiskanost je ob petkih, sobotah in nedeljah, zlasti v popoldanskih urah, od 16. ure naprej med tednom in že od 12. ure dalje ob vikendih.
Še posebej med 10. in 17. uro
Nekateri pa se vročini raje izognejo, med njimi je tudi Darinka Vori iz Male Polane, ki težko prenaša ekstremne temperature. Darinka zjutraj prezrači hišo, zunaj zalije rože, vrt in sadovnjak, nato gre na pokopališče, da zalije in odnese sveže rože. Po vrnitvi domov se takoj stušira. »V spodnjem delu hiše je še znosno, a ko grem spat v nadstropje, je vroče kljub odprtim oknom, ker se čez noč ne ohladi – še vedno je okoli 20 stopinj in visoka vlaga,« pravi Darinka. Ker je upokojenka, si čez dan lahko privošči počitek, saj zaradi vročine ne more spati, čeprav se večkrat na dan stušira s hladno vodo. »Na soncu se ne zadržujem, če se le da, se mu izogibam,« dodaja Darinka. Zaradi neizpolnjenih delovnih nalog postaja nervozna, saj vročina ovira njeno običajno dnevno rutino.
Nacionalni inštitut za javno zdravje pa ob tem opozarja, da lahko vročina povzroči številne zdravstvene težave, še posebej pri starejših, otrocih, nosečnicah in bolnikih. Dolgotrajna izpostavljenost vročini lahko vodi do kožnih izpuščajev, vročinskih krčev, izčrpanosti, omedlevice in vročinske kapi. Za preprečevanje teh težav je ključnega pomena, da se pred vročino ustrezno zaščitimo. Prostore lahko hladimo z zračenjem ponoči in zgodaj zjutraj ter uporabo senčil čez dan. Svojo telesno temperaturo uravnavamo z omejevanjem fizične aktivnosti na jutranje in večerne ure, uživanjem lahkih obrokov ter nošenjem lahkih in ohlapnih oblačil.
Pomembno je redno pitje hladne vode, tudi če nismo žejni, saj vročina povečuje potrebo po hidraciji. Izogibamo se pijačam z alkoholom, kofeinom ali veliko sladkorja, ki povečajo izgubo tekočine. Posebno pozornost namenimo ranljivim skupinam, kot so starejši in bolniki, ter nikogar ne puščamo v zaprtem avtomobilu, kjer se notranjost hitro segreje. V primeru vročinske kapi obolelega premaknemo v hladen prostor, ga hladimo in poiščemo zdravniško pomoč. Ne pozabimo niti na zaščito pred soncem, še opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, še posebej med 10. in 17. uro. Uporabljajmo sončna očala, pokrivala in zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 30. Hrano hranimo v hladilniku, da preprečimo zastrupitve, in zdravila shranjujmo pri ustrezni temperaturi.
Če vam je prevroče, je prevroče tudi za psa
Vročinski val ne vpliva le na ljudi, temveč tudi na naše hišne ljubljenčke. Društvo za zaščito živali Pomurja opozarja, da je v vročih dneh ključnega pomena, da živalim zagotavljamo stalno dostopnost do sveže vode in senčne površine, kamor se lahko umaknejo pred vročino. Visoke temperature so lahko izjemno nevarne, zato je pomembno, da sprejmemo naslednje ukrepe za zaščito naših živali.
Asfalt se pri visokih temperaturah hitro segreje, kar lahko povzroči hude opekline na pasjih tačkah. Pri temperaturi zraka 25 stopinj Celzija se asfalt brez vetra lahko segreje na 52 stopinj, pri 31 stopinjah pa na kar 62 stopinj. Da se izognemo poškodbam, pse sprehajamo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko je asfalt hladnejši. Pred sprehodom preverite temperaturo asfalta tako, da na njem zadržite roko ali boso nogo za vsaj 30 sekund – če vam je prevroče, je tudi za psa. Če je mogoče, raje izberite sprehode po travnatih ali makadamskih poteh, pri čemer bodite obzirni do prostoživečih živali.
Toplotni udar pri živalih prepoznamo po znakih, kot so intenzivno sopenje, močno slinjenje, hitro dihanje, krči in izguba zavesti. Če opazite te simptome, takoj premaknite žival v hladen prostor ali senco in jo postopoma ohlajajte z vodo. Nikoli ne polivajte vode neposredno na glavo – začnite z blazinicami in nadaljujte navzgor, da preprečite temperaturni šok. Takoj poiščite tudi veterinarsko pomoč.
