Vrtec Bistrica je prejemnik prestižne nagrade Evropske komisije za inovativno poučevanje, ki so jo letos podelili prvič. Evropsko priznanje so prejeli 104 nagrajenci, med njimi so štiri slovenske izobraževalne ustanove. Nagrade so bile podeljene za izvedene projekte v okviru programa Erasmus+, vrtec Bistrica jo je dobil za projekt Razvijanje socialnih kompetenc otrok z zgodnjim učenjem tujega jezika.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Skupaj so se učili tudi popoldne
»Izjemno sem vesela in ponosna na to, da je širša javnost v evropskem prostoru, v katerega smo močno vpeti, opazila naše odlično delo,« je dejala Terezija Zamuda, ravnateljica Osnovne šole Prežihovega Voranca Bistrica v Občini Črenšovci, v okviru katere deluje tudi vrtec Bistrica. »Pohvaliti moram sodelavce, saj vsako tako delo terja veliko dodatnega dela in časa. Hkrati se na drugi strani izkazuje zadovoljstvo v osebni in profesionalni rasti. Dobiti neko nagrado ali priznanje je največ, kar si človek lahko želi.
Pomena te nagrade se morda zdaj še ne zavedamo povsem, vsekakor jo bomo osmislili in ji dali posebno mesto pri našem razvoju in razmišljanju o prihodnosti,« je še dejala Zamudova. Za prejeto nagrado so že prejeli številne čestitke in pohvale, čestitala jim je tudi ministrica za šolstvo Simona Kustec.
Uspeh je rezultat premišljenega načrtovanja razvoja tako vrtca kot šole v zadnjem desetletju in pol, skupnega dela in zavzetosti zaposlenih. »Pogosto smo ostajali skupaj tudi popoldne in mrežili znanja, se učili drug od drugega. Skupaj smo nabirali digitalna znanja, skupaj smo se učili tujega jezika, s katerim smo lahko presegli ovire za vstop v mednarodni prostor,« je pozitivne učinke delovanja vrtca in šole v okviru skupnega javnega zavoda, ki se zdaj obrestuje tudi z evropsko nagrado, navedla ravnateljica.
Spoznavali so se na daljavo
»Strokovni kader vrtca je s strahospoštovanjem vstopil v to mednarodno sodelovanje in z bojaznijo, ali bomo zmogli zaradi jezikovne prepreke, ali vemo dovolj in smo strokovno dovolj kompetentni,« je povedala Erika Hvala, svetovalna delavka in pomočnica ravnateljice vrtca. Ker niso našli partnerja, ki bi se mu pridružili, so projekt napisali sami. Začeli so tam, kjer je bila njihova najšibkejša točka, pri učenju tujega jezika, ki so se ga učili strokovni delavci in otroci vrtca. Učili so se uporabljati tudi digitalna orodja ter se za večjo prepoznavnost in poznavanje tega, kar počnejo, še bolj odprli lokalnemu okolju.
»Z videokonferencami in skype srečanji smo orali ledino,« je povedala Hvalova, zato vrtec na daljavo v času epidemije zanje ni pomenil več nobene težave. Otroci iz bistriškega vrtca so se prek medmrežne digitalne povezave videli na primer z otroki iz Bolgarije, pripovedovali so si zgodbe, jih nato upodobili na različne načine, na koncu pa je nastal še videoposnetek ali videoigrica, neka učna vsebina. Vrtec Bistrica je delil zgodbo o Muci copatarici, ki je v tujini osvojila vse otroke, prevedena je tudi v angleščino. »Ko smo z našimi simboli prišli k partnerjem, so tamkajšnji otroci takoj vedeli, da smo iz Slovenije, ne glede na to, ali je bilo to v Italiji, Estoniji ali Bolgariji.«
V projektu so sodelovali partnerji iz omenjenih držav, koordinator projekta je bil vrtec Bistrica, delo pa so izvajali ob pomoči profesorice Mihaele Brumen s pedagoške fakultete. Kar je nastajalo v projektu, so delili na skupni platformi eTwinning. To je velika spletna učilnica Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (Cmepius). Projekt je trajal od septembra 2017 do konca avgusta 2019, sklenili so ga na Bistrici z zelo odmevno mednarodno konferenco, kakršne do takrat ni izvedel še noben vrtec v Sloveniji. Na njej je sodelovalo več kot 200 udeležencev iz Slovenije in tujine.
Že dolgo ne tako lepo
In kako je to sodelovanje vplivalo na otroke in njihove družine?
»Otroci vedo, da nismo samo del Bistrice in del Slovenije, ampak smo del Evrope. Svet je zanje postal širok, v njem smo različni ljudje, ki govorimo različne jezike in imamo različne kulture, a hkrati smo si zelo podobni. Vse to se je vpletlo v delo v vrtcu ob medsebojnem spoznavanju kulinarike, plesov, različnih zgodbic,« je povedala Erika Hvala.
Z gosti iz partnerskih vrtcev so enkrat pripravili tudi sodelovanje za starše in sobesednica se še zdaj spominja neke babice, kako vesela je odhajala iz skupine z bolgarskimi gosti in je dejala, da se že zelo dolgo ni imela tako lepo.
Nagrajeni projekt pa se ne končuje, ampak sta vrtec in šola z novimi partnerji že vpeta v nov mednarodni projekt.
»Na primer v Estoniji, kjer so zelo daleč na področju robotike, smo dobili zamisel za nadgradnjo izvedenega projekta, pri katerem se bomo v predšolskem obdobju še bolj usmerjali na področje digitalizacije in robotike,« je poudarila pomočnica ravnateljice vrtca.
V ta namen so že kupili majhne robotske sisteme, pove ravnateljica, prav tako interaktivni prenosni zaslon.
Treba je poudariti, doda Hvalova, da ne gre za to, da bi otrokom kar dali tablice, ampak da so digitalne veščine zadnji korak v nekem procesu in da je treba prej osvojiti vse druge vsebine. Je pa digitalno znanje vse bolj pomembno, saj živimo v digitalnem svetu, in se ga da uporabljati smiselno, dejavnost pa naredi tudi bolj zanimivo.
Otroci že preizkušajo robote
Zaposleni v vrtcu in šoli Bistrica se že pripravljajo na izvedbo pomembnega strokovnega dogodka maja prihodnje leto. Na njem bodo sodelovali partnerji iz desetih držav, domača strokovna javnost in predstavniki različnih ustanov. Posvečen bo predstavitvi inovativnega dela v pripravi mladih na prihodnost.
»Kako jih opolnomočiti z načinom življenja in dela, da se bodo v prihodnje znašli v vsaki situaciji. To je naš ključni cilj,« je razložila Terezija Zamuda.
Življenje je drugačno, kot je bilo, prihodnost negotova, dinamična in hitro spreminjajoča se, in na to je treba pripravljati mlade, še pove ravnateljica. »Končni cilj nam je tudi povezati vse te projekte in prikazati dodano vrednost k današnjemu načinu pridobivanja znanja na sodoben didaktični način.«