Vsaj 117 so izboljšali življenje

SOPA temelji na izhodišču, da je vsako pitje alkohola lahko škodljivo in da je treba posameznike ozaveščati na vseh ravneh delovanja in bivanja v družbi, saj varnega pitja alkohola ni. Med omenjenimi strokovnjaki je več kot tristo takih, ki s pomočjo motivacijskih intervjujev obravnavajo posameznike, podvržene tveganemu in škodljivemu pitju. Kot je pojasnila Sonja Bučar, območna odgovorna oseba SOPA iz NIJZ, želijo s strokovnjaki opremiti družbo z znanjem, da bo znala ustrezno podpreti tiste, ki se odločijo za spremembe svojih življenjskih in pivskih navad. Pri projektu sodelujejo zdravstvena stroka, centri za socialno delo, zavodi za zaposlovanje, policija, nevladne organizacije in lokalne skupnosti, pa tudi mediji. Od medijev si želijo, da bi v poročanje o alkoholu vpeljali podobne smernice, kot že veljajo za poročanje o samomorih. »Lani poleti smo z novinarji in uredniki izvedli tri fokusne skupine, kjer smo pridobili informacije in odzive, ki nam bodo v sodelovanju z Društvom novinarjev Slovenije v veliko pomoč pri pripravi končnih priporočil,« pove sogovornica. Omenjena priporočila bodo predstavljena na letošnjih jesenskih regijskih delavnicah za novinarje in urednike.

Pomoč temelji na svetovanju in obravnavah

»V Murski Soboti in Gornji Radgoni smo dodatno usposobili več kot štirideset strokovnjakov. Najbolj poglobljeno obliko kratkega ukrepa, ki zajema prepoznavo tveganih in škodljivih vzorcev pitja pri posamezniku, svetovanje ter podporo pri spremembi njegovega vedenja, izvajajo strokovni delavci v centrih za socialno delo, v sklopu zdravstvenih domov pa zdravniki družinske medicine ter medicine dela, prometa in športa,« je pojasnila sogovornica. V ta proces so vključene tudi diplomirane medicinske sestre in zdravstveniki v referenčnih ambulantah družinske medicine ter v patronažnem varstvu, poleg tega še zdravniki drugih specialnosti.

V Pomurju so za informiranje o škodljivosti čezmernega pitja alkohola in usmerjanje posameznikov k ustreznim virom pomoči dodatno usposobljeni strokovnjaki na uradih za delo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v Murski Soboti in Gornji Radgoni ter člani nevladnih organizacij s šestih področij, ki se vsakodnevno srečujejo z ranljivimi skupinami. »To so med drugim tudi Društvo za zdravje srca in ožilja Pomurje, Ozara, dobrodelno društvo Pomagajmo odprtih src Bakovci, Škofijska karitas Murska Sobota in Shotokan karate-do klub Gornja Radgona,« je povedala Bučarjeva. Poleg omenjenih je pri projektu SOPA sodelovala tudi Nataša Majc, univerzitetna diplomirana socialna delavka iz Centra za duševno zdravje odraslih, ki deluje pri Zdravstvenem domu (ZD) Murska Sobota. Kot je pojasnila, se je v projekt vključevala kot predstavnica že ustaljenih metod, ki jih uporabljajo pri zdravljenih alkoholikih in ne toliko pri prepoznavanju novih. »Sicer pa v centru delamo individualno, po potrebi se vključujeta psihiater in psiholog. Zdravljenje odvisnosti od alkohola poteka po tisti fazi, ko je pri posamezniku že dosežena stabilna treznost oziroma abstinenca, temelji pa na terapijah. Priporočena doba tovrstnega zdravljenja je vsaj pet let, posamezniki terapije obiskujejo enkrat tedensko,« je pojasnila.

V aktivnosti programa se vključujejo tudi v Centru za socialno delo (CSD) Pomurje, enota Murska Sobota, kjer so se usmerili na vključevanje posameznikov, ki imajo zaradi alkohola težave v družini in okolju, v katerem živijo. »V projekt smo se vključili skupaj z ZD Murska Sobota in ZD Gornja Radgona, v okviru CSD pa smo za vključene posameznike, ki smo jih sami prepoznali v okviru svojega rednega dela, trije socialni delavci izvajali svetovalno pomoč. Z vsakim posameznikom smo opravili od tri do pet poglobljenih svetovalnih razgovorov po metodi motivacijskega intervjuja, ko smo ta del zaključili, pa smo jih še nadalje spremljali od tri do šest mesecev,« je pojasnila Darja Mohorko, diplomirana socialna delavka.

Spremenili so svoje pivske vzorce

Skupno je bilo v okviru programa na nacionalni ravni do letošnjega februarja vključenih 286 izvajalcev, ki so k sodelovanju povabili nekaj manj kot 31.000 ljudi. Od tega jih je bilo presejanih nekaj več kot 21.500, število obravnav pa je preseglo 12.700. Uspešno obravnavanih je bilo skupno 713 ljudi. V Gornji Radgoni in v Murski Soboti je pri obravnavah posameznikov sodelovalo šestnajst izvajalcev, skupno so k sodelovanju povabili več kot 2800 ljudi. Vseh obravnav oziroma srečanj je bilo več kot 2600, od tega je bilo v obravnavah uspešnih 117 ljudi. Ti so spremenili svoje pivske vzorce in zmanjšali pitje alkohola ali pa v celoti prenehali. Pri uspešno obravnavanih osebah so še pol leta po teh srečanjih ugotavljali zmanjšano pitje alkohola ali popolno vzdržnost.

V Sloveniji prevladuje mokra kultura pitja. Dostopnost alkohola je velika, taka je tudi toleranca do pitja in opijanja ter številnih posledic, ki jih takšna dejanja prinašajo. V obdobju 2013–2018 smo imeli v Sloveniji skupno 5099 primerov smrti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov, kar v povprečju pomeni 850 umrlih na leto. Po podatkih raziskave CINDI oziroma Z zdravjem povezan vedenjski slog iz leta 2016 je delež prebivalcev pomurske regije, starih od 25 do 64 let, ki čezmerno pijejo alkohol, znašal 13,2 odstotka, kar je več od slovenskega povprečja, ki je takrat znašalo 10,5 odstotka. Ta delež je sicer v primerjavi z letom 2012 upadel za 0,8 odstotka, vseeno pa nas uvršča na drugo mesto na lestvici med slovenskimi regijami, takoj za obalno-kraško regijo.