Po ljudskem izročilu naj bi tako na praznik svetega Vincencija, zavetnika vinogradnikov, ki ga obhajamo 22. januarja, v večini vinorodnih območij začeli obrezovati vinsko trto. Svetli del dneva se namreč že daljša, sonce pa ima večjo moč. Nekateri vinogradniki so se ravnali po svečnici, ki je dan pred praznikom svetega Blaža, in so začeli rez 2. oziroma 3. februarja, nekateri pa 24. februarja, ko goduje sveti Matija. »Tudi pozna rez ob svetem Jožefu, ki goduje 19. marca, ni slaba izbira,« pove Ernest Novak, strokovnjak za vinogradništvo in vinarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota. Z rezjo se začne priprava na trgatev, zato morajo vinogradniki in vinarji smiselno povezovati tehnološke ukrepe, ki vplivajo na rast in rodnost trte ter kakovost pridelka, prav tako na pojav bolezni in škodljivcev, ne nazadnje pa tudi na ekonomski izid.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuBine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Vinogradniki začeli delo
Rez vinske trte pri marsikaterem vinogradniku v Pomurju in okolici že poteka. Osnovnega zimskega opravila pred brstenjem vinske trte so se minuli konec tedna lotili tudi nekateri vinogradniki na Goričkem. »Prvo rez sem simbolično opravil na dan svetega Vincencija. Takrat smo se s prijatelji, ki pridejo jeseni tudi na trgatev, odpravili do goric, nekaj malega smo pojedli in spili ter obesili par klobas na vinsko trto. To je neka tradicija, ki jo ohranjamo vsa leta. Prvo vejico z vinske trte sem nato dal v vodo, po približno dvajsetih dneh bo imela prve poganjke in bo pokazala, kakšna letina bo,« je povedal Rudi Svetec iz Šalovec, lastnik Gostišča pri Rudiju. Njegov vinograd se razprostira na šalovskem bregu oziroma Kutošu, kjer prideluje sivi pinot, laški rizling in sovinjon. Vino, ki ga pridela, toči v domačem gostišču, prepoznano pa je tudi v širši okolici. »Upam, da bo tudi letošnji letnik tako dober, kot so bili pretekli. Sicer je bolj pomembna kakovost vina, če pa bom s teh sedem tisoč vinskih trt, kolikor jih imam, dobil približno deset tisoč litrov vina, bo odlično.«
Začetek brstenja trte odvisen od časa rezi
Ekonomija je sicer tista, ki večje vinogradnike sili, da delo opravijo z lastno ali najeto delovno silo, pri tem pa izkoristijo ugodne vremenske razmere jeseni in mile zime. »Rez se začne po odpadanju listja. Po nekaterih smernicah iz Nemčije naj rezi ne bi izvajali vsaj štiri tedne po odpadanju listja s trte. Pomembno pa je, da trta nakopiči več rezervnih snovi, preden odvrže liste in se tako prekine vegetacija v starem lesu,« pravi Novak. Zaradi menjave toplih in hladnih obdobij v jesensko-zimskem času se namreč porabljajo rezervne snovi, kar lahko ob padcu temperatur pod minus petnajst stopinj Celzija v februarju in marcu povzroči pozebo lesa in očes. »Čas rezi vpliva tudi na začetek brstenja vinske trte. V povprečju naj bi rez v drugi polovici zime, torej od sredine februarja, v letu rasti trte zavlekla brstenje za pet do sedem dni, kar je lahko odločilno, ko aprila pade temperatura pod nič stopinj Celzija,« pojasni Novak, ki se je rezi lotil po 8. februarju. Na začetek brstenja vinske trte vplivajo tudi lega vinograda, nagib in tip tal. »S poznejšo rezjo v fazi solzenja, ko se v trti začnejo pretakati sokovi, vplivamo na zmanjšanje rasti preveč bujnih mladik, ki se že junija povešajo v medvrstni prostor. Cilj vinogradnika mora biti, da do osmega leta starosti trte vzpostavi normalno rast, to pa pomeni, da mladika zraste največ od pol metra do enega metra nad zadnjo žico, zato v večini primerov ni potrebno prikrajševanje oziroma vršičkanje. Normalna bujnost ugodno deluje tudi na zmanjšanje pojava bolezni listja,« je še razložil strokovnjak za vinogradništvo in vinarstvo.
Rez vinske trte je eno najpomembnejših in najzahtevnejših opravil v vinogradu, saj se z njo nastavijo izhodišča za nov vinski letnik, določita se rodnost in odpornost vinske trte, hkrati pa tudi kakovost grozdja. »Obenem zagotavljaš vinski trti daljšo življenjsko dobo,« je povedal vinogradnik iz Šalovec, ki bo obrezovanje končal v približno enem mesecu. Rez vinske trte namreč zahteva svoj čas, saj je lahko z nepravilnim delom storjene precej škode, tudi zato vinogradniki to delo najraje opravijo sami. Vsak trs je edinstven, zato se mu je treba tako tudi posvetiti. »Vinograde, kjer so močno vidne poškodbe na rozgah od lanske toče, moramo rezati čim kasneje, ko trta že začne napenjati očesa. Ob rezi poškodovanih trt moramo stati na tisti strani, s katere so poškodbe bolj vidne, pred rezjo pa moramo preveriti možnost upogibanja poškodovanih rozg,« še svetuje Novak.