vestnik

Vsaka savna je boljša kot nobena

besedilo N. R., 10. 12. 2018
Profimedia
V infrardeči zdržimo dlje.
Aktualno

Infrardeča savna ni bolj koristna za zdravje od tradicionalne finske, zato bo najbolje, da preizkusite različne vrste savn in poslušate svoje telo.

Če sledite trendom na področju velnesa, ste morda že slišali trditev, da je infrardeča savna, v kateri se vaše telo segreva od znotraj navzven s pomočjo infrardeče svetlobe, boljša od tradicionalne finske savne, ki telo segreva posredno preko segrevanja zraka s pečjo. Ta trditev je postala že pravi mit, čeprav pravzaprav ne obstaja noben trden dokaz, s katerim bi jo lahko podkrepili. Čeprav med infrardečimi in finskimi savnami obstajajo razlike, lahko spričo obstoječih dokazov zanesljivo sklepamo le to, da so za naše zdravje koristne prav vse.

Najpogosteje na primer slišimo, da ima vrsta toplote, ki jo ustvarja infrardeča svetloba, močnejši razstrupljevalni učinek ali da nižje temperature v infrardeči savni lažje prenašamo, zaradi česar lahko v njej vztrajamo dlje časa, kar je za nas še bolj koristno. Glede prve trditve naj povemo, da ne obstaja noben dokaz, da se po obisku savne tako dobro počutimo samo zato, ker smo se v njej razstrupili. Izločanje težkih kovin utegne imeti v določenih primerih res terapevtske koristi, vendar še vedno ni jasno, v kolikšni meri to dosežemo s savnanjem in ali obstajajo pri tem bistvene razlike med različnimi vrstami savn. Druga trditev - da je infrardeča savna zaradi nižje temperature zraka bolj učinkovita od tradicionalne finske - se utegne nanašati na osebne preference, saj tudi zanjo ni konkretnih znanstvenih dokazov.

Finska je tradicionalna

Človeštvo savne pozna že vsaj 2000 let, v mnogih kulturah so izredno priljubljena družbena aktivnost. Evropski tip savne je postala tradicionalna finska savna, kakršno poznamo tudi danes - z lesom obdan prostor z veliko pečjo. Njena glavna značilnost je uporaba vode za ustvarjanje pare nad kupom vročih kamnov. Današnje savne je mogoče ogrevati tudi z ognjem, plinom, najsodobnejše tudi z elektriko. Običajno jih lahko segrejemo na 70 do 90 stopinj Celzija. Standardna praksa je, da deset do dvajset minut sedimo na vročini, nato naredimo premor, med katerim po možnosti skočimo v mrzlo vodo, in se spet vrnemo v savno. Postopek navadno večkrat ponovimo.

Po večdesetletnem raziskovanju je skupina finskih znanstvenikov nedavno odkrila več povezav med običajnim savnanjem in njegovimi pozitivnimi učinki na zdravje srca in ožilja ter krvni tlak kot tudi pri boleznih dihal in celo demenci. V okviru svoje najobsežnejše študije so dvajset let spremljali skupino 2315 moških srednjih let. Vsi so se redno savnali pri povprečni temperaturi 77 stopinj Celzija. Znanstveniki so najboljše rezultate opazili pri tistih udeležencih študije, ki so savno uporabljali najpogosteje. Čeprav jim natančni mehanizmi še vedno niso popolnoma jasni, raziskovalci namigujejo, da so fizični učinki savne, vključno s srčnim utripom, krvnim tlakom in celičnim odzivom, primerljivi s koristmi, kot jih opažamo pri redni telesni aktivnosti.

Kako deluje infrardeča

Infrardeča tehnologija sicer ni nova, toda infrardeče savne so postale priljubljene šele v preteklih desetletjih. Videti so podobno kot finske savne, le da v njih ni peči, ampak so na stenah nameščeni infrardeči grelni paneli. Temperatura v njih je precej nižja, med 40 in 60 stopinjami Celzija. Zaradi narave infrardeče toplote se v njej obilno potimo, naš termoregulacijski sistem se odziva na podoben, vendar ne na povsem enak način kot v tradicionalni savni.

Običajno se začnemo v infrardeči savni hitro potiti, toda nižja temperatura pomeni tudi nižji srčni utrip. Obisk te savne zato običajno traja okoli 30 do 45 minut. Prav zaradi tega se zdi mnogim ljudem bolj prijetna in tudi varnejša.
Obisk finske savne običajno pomeni večkratno izpostavljanje vročini s premori z ohlajanjem, zato ni težko nabrati 45 minut (ali celo več). Zaradi višjih temperatur hitreje pridejo do izraza učinki, podobni tistim pri telesni aktivnosti. Finske študije so pokazale, da se pozitivni učinki pojavijo tudi pri mnogih ljudeh, ki v savni odsedijo samo deset do dvajset minut. Poleg tega infrardeča savna ne omogoča toliko možnosti za druženje. Čeprav so nekatere infrardeče savne zasnovane tako, da jih lahko naenkrat obišče več kot ena oseba, so v glavnem namenjene individualnemu savnanju.
Resda postajajo infrardeče savne vse bolj priljubljene, toda še vedno ni bilo izvedenih dovolj raziskav o njihovih učinkih. Večina študij, ki so bile doslej objavljene, je povezanih s tradicionalno finsko savno, vendar tudi v njihovem okviru znanstveniki niso prišli do konkretnih dokazov. Nekaj informacij je zagotovila nedavna prva sistematična študija, v okviru katere so primerjali izsledke raziskav o finski in infrardeči savni. Izkazalo se je, da ima infrardeča savna enake pozitivne učinke kot finska. Znanstveniki morajo kljub temu opraviti še veliko raziskav o koristnih učinkih savne na zdravje. Medtem priporočajo, da obiskujete savno, ki vam najbolj ustreza.
Preizkusite različne vrste savn in poslušajte svoje telo. Morda boste dali prednost zasebnosti, miru in tišini, ki jih zagotavlja infrardeča savna. Lahko pa, da vam bo bolj všeč intenzivnejša izkušnja tradicionalne finske savne, vključno z vročino, paro, vonji in ljudmi, s katerimi si jo boste delili. Kakorkoli že, po obisku vsake savne se boste počutili naravnost odlično. Zato nikar ne čakajte in se takoj začnite potiti, svetuje spletni portal The Conversation.
Profimedia
Hladna kopel in svež zrak.
miti savna