Osmega novembra ne bi smelo biti več nesrečno Javno podjetje (JP) Prlekija, ki je od letošnjega maja v stečajnem postopku, tisto, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo na območju prleškega vodovodnega sistema. Se bo to zares zgodilo?
Enaka omrežnina
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Napovedi o takojšnjem prevzemu poslovanja s strani novoustanovljene Prleške komunale se seveda niso uresničile, bo pa javno podjetje, ki so ga ustanovile občine Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej, svoje poslanstvo očitno kmalu vendarle pričelo izpolnjevati. Občina Sveti Jurij ob Ščavnici je namreč na izredni seji v začetku oktobra le potrdila sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij, pravic in obveznosti na sistemu C, umaknili so se ugovori zoper prijave izločitvenih pravic v stečajnem postopku JP Prlekija, občine pa so po hitrem postopku obravnavale in sprejele elaborate in vse ostale potrebne odloke v zvezi s prehodom na novega upravljavca oziroma izvajalca oskrbe s pitno vodo.
Sedmi november je namreč skrajni rok, do katerega sme JP Prlekija poslovati brez posebnega predloga in soglasja sodišča, stečajni upravitelj Borut Soklič pa je županom glede na celotno dogajanje, s katerim se sooča vse od prevzema poslov, dal jasno vedeti, da sodišču ne namerava predlagati podaje zelene luči za podaljšanje poslovanja podjetja v stečaju. Na podlagi novega elaborata bo cena vodarine na območju občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej, kjer bo za javno službo zadolžena Prleška komunala, enotna in bo znašala 0,9885 evra na kubični meter vode, kar je nekoliko manj od aktualne cene pod JP Prlekija. Omrežnina bo ostala enaka, vse dokler ne bo osmerica občin v celoti uredila lastništva, je na seji ljutomerskega občinskega sveta prvič v čevljih direktorja Prleške komunale pojasnjeval Boris Filipič, nekdanji podžupan. Isto ceno vodarine bodo imeli tudi v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, ki se v pretežni meri oskrbuje iz vodnih virov Mota in Lukavci. S to razliko, da bo omrežnina obračunana glede na velikost vodomera, hkrati na občino zapadejo tudi transportni stroški do mejnega območja – od Prleške komunale do Komunale Radgona (KoRa), ki jo bo na koncu dostavila do uporabnikov.
Občine hitijo
V občini Sveti Jurij ob Ščavnici so namreč po začetni nameri, da bodo med družbeniki novoustanovljene Prleške komunale, naleteli na hladen tuš in se po košarici ljutomerske občine pridružili KoRi. Vidno nejevoljen župan Andrej Vrzel je na eni od minulih sej sicer povedal, da je nedavno s strani ljutomerske županje Olge Karba vendarle dobil povabilo za vključitev v lastniško strukturo Prleške komunale, a da takšna poteza ne bi bilo verodostojna in poštena do gornjeradgonske občine in tamkajšnje županje Urško Mauko Tuš. Karbova na drugi strani pa je na minuli seji ljutomerskega občinskega sveta pojasnjevala, da občine Sveti Jurij ob Ščavnici niso vključili zaradi strahu pred vračilom evropskih sredstev, saj je bila skupaj z občinama Apače in Gornja Radgona deležna nadgradnje vodovodnega sistema C, pri čemer morajo vse tri občine pet let ohraniti istega izvajalca javne službe.
Glede na vse navedeno bi torej lahko bili izpolnjeni vsi formalni pogoji za prenos poslovanja na Prleško komunalo, ki je med drugim poskrbela tudi za nabavo kritično potrebne električne energije, do 7. novembra. V zgornjem delu sistema, ki zajema občine Gornja Radgona, Apače in Radenci, pa se ravno tako mudi z ureditvijo nekaterih zadev, med drugim manjka še elaborat z novo ceno vodarine, da bi lahko posle prevzela KoRa.