vestnik

Z božičnimi prazniki so povezane številne šege in navade. Preverite, katerih so se nekoč držali v Pomurju

Vestnik.si, 25. 12. 2021
Thinkstock Photos
Fotografija je simbolična.
Aktualno

V Pomurskem muzeju Murska Sobota so vse leto objavljali krajše zapise, tako imenovane mesečne drobtinice, v katerih so opisovali šege in navade, vezane na prehransko dediščino Pomurja in Porabja. V zadnjem mesecu so izpostavili tiste, ki so povezani s prazničnimi dnevi.

Poudarili so, da so nevsakdanje jedi zaznamovale praznične dneve, ki so se razlikovali od vsakdanjih. "Pa smo se svetkof najbole veselili, ker smo bojšo hrano dobili," pišejo. Na Ženiku je na primer veljajo, da je moralo biti najboljše kosilo na mizi prav na božič. Za veliko noč najboljši zajtrk, za pust pa najboljša večerja. V Nasovi je moralo imeti božično kosilo kar devet različnih jedi. 

Izpostavili so še, da so v Veliki Polani za božič kuhali svinjska rebra in hrbet. Jedli pa so takrat, ko so prišli od polnočne maše. V Stanjevcih je otrokom Jezušček za darilo prinesel pomarančo in malo čokolado. 

V znamenju jabolk

1a5d31206b3aaf9e471a68c7d2d33650
Arhiv
Z jabolki je povezana tudi navada, ki so se je držali v Turnišču, in sicer so jih dekleta podarjala fantom.

Božiču sledi štefanovo in v Pomurskem muzeju Murska Sobota so zapisali, da so v Črenšovcih fantje med mašo na ta dan v dekleta, ki so jim bila všeč, metali jabolka. To se navezuje na legendo o Štefanu, ki je bil kamenjan. Z jabolki je povezana tudi navada, ki so se je držali v Turnišču, in sicer so jih dekleta podarjala fantom. Na Kukeču in v Gančanih so 26. decembra v cerkev nosili blagoslavljat sol, v Veržeju pa prekajeno meso in klobase. 

božič štefanovo šege-in-navade