Poudarili so, da so nevsakdanje jedi zaznamovale praznične dneve, ki so se razlikovali od vsakdanjih. "Pa smo se svetkof najbole veselili, ker smo bojšo hrano dobili," pišejo. Na Ženiku je na primer veljajo, da je moralo biti najboljše kosilo na mizi prav na božič. Za veliko noč najboljši zajtrk, za pust pa najboljša večerja. V Nasovi je moralo imeti božično kosilo kar devet različnih jedi.
Izpostavili so še, da so v Veliki Polani za božič kuhali svinjska rebra in hrbet. Jedli pa so takrat, ko so prišli od polnočne maše. V Stanjevcih je otrokom Jezušček za darilo prinesel pomarančo in malo čokolado.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
V znamenju jabolk
Božiču sledi štefanovo in v Pomurskem muzeju Murska Sobota so zapisali, da so v Črenšovcih fantje med mašo na ta dan v dekleta, ki so jim bila všeč, metali jabolka. To se navezuje na legendo o Štefanu, ki je bil kamenjan. Z jabolki je povezana tudi navada, ki so se je držali v Turnišču, in sicer so jih dekleta podarjala fantom. Na Kukeču in v Gančanih so 26. decembra v cerkev nosili blagoslavljat sol, v Veržeju pa prekajeno meso in klobase.