Prevod romana Dušana Šarotarja Biljard v Dobrayu, ki je v Sloveniji izšel leta 2007, je v Združenih državah Amerike nominiran za najboljši v angleščino prevedeni roman. Prevedel ga je Rawley Grau, z naslovom Billiards at the hotel Dobray pa je lani izšel pri založbi Istros Books iz Londona, ki je specializirana za literaturo jugovzhodne Evrope in zahodnega Balkana.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Gostilna Rajh pred 55 leti odprla svoja vrata na sedanji lokaciji
Čeprav se je skozi leta nenehno spreminjala, so vedno negovali tradicijo.
»Glede na število prevedenih in odličnih knjig se ni bilo lahko omejiti na tiste najboljše,« je povedal Johan Madero, literarni kritik in urednik literarne revije Big Other s sedežem v New Yorku, ko je razglasil finaliste. Šarotarjev roman je med dvajsetimi prevodi tujih del, ki se bodo potegovali zaveliko knjižno nagrado 2019 za prevajanje. Zmagovalca pa bodo razglasili maja.
Naj spomnimo, da v romanu Biljard v Dobrayu pisatelj skozi družinsko zgodbo in osebno usodo svojega dedka pripoveduje širšo zgodbo o razmerah ob koncu druge svetovne vojne in o tragediji Judov v Murski Soboti in Prekmurju. Je prvi pisatelj, ki se je lotil te tematike pri nas, s pisanjem pa je želel v mesto vrniti spomin na v nezavedno potisnjen del zgodovine in spomniti na pozabljene meščane. Glavni lik je Jud Franz Schwartz, lastnik trgovine z mešanim blagom in zemljiški posestnik, eden redkih prekmurskih Judov, ki so se vrnili iz koncentracijskega taborišča v Auschwitzu. Tudi Schwartz je tu izgubil svojo družino in najbližje.
Kot biljardne krogle trčijo usode ljudi
Zgodba se dogaja marca 1945, ko se že čuti, da se vojna bliža koncu. Vprašanje časa je, kdaj bo Rdeča armada Sovjetske zveze mesto in pozabljeno pokrajino med Muro in Rabo osvobodila nacizma. Marsikaj je v zraku. V eni noči v ozkih hodnikih in temnih sobah nekoč elegantnega hotela Dobray v zaspanem mestecu Sobota kot biljardne krogle trčijo mnoge človeške usode. Tu so se začasno ustalili neusmiljeni Josef Sardy, tajnik ekspoziture vojaškega sodišča, ki se pripravlja na zadnji boj, in vojaki, ki so podlegli melanholiji in obupu. Tu so še nekoč prva dama bordela Cuker Neni, pevka Linna, tovarnar Josip Benko, veletrgovec z mesom in nekdanji župan, ter še drugi literarni junaki in resnične osebe iz preteklosti mesta.
Šarotarjev roman Biljard v Dobrayu je bil leta 2007 nominiran tudi za nagrado kresnik za najboljši slovenski roman. Doslej je bil preveden v številne svetovne jezike, med drugim v španskega, madžarskega, francoskega in hrvaškega, literarni kritiki pa o njem, kakor tudi o romanu Panorama, pišejo z izjemno naklonjenostjo. Tudi roman Panorama, ki je bil prav tako že nominiran za kresnika, je prevedel Rawley Grau in je bil uvrščen med osem najboljših prevodov v angleščino oziroma med finaliste za nagrado Oxford-Weidenfeld Translation Prize, ki jo podeljuje Univerza v Oxfordu.
Hommage Murski Soboti
Pri tem velja poudariti še, da je ta roman napisal kot hommage mestu Murska Sobota, varašu, kot pravi, kjer veter vztrajno išče duše, da bi v njih ponovno zazvenel. Mnogi prevodi, nominacije in ugodne kritike pa omogočajo, da to poetično napisano zgodbo o usodi in stiski prekmurskih Judov v času holokavsta lahko berejo bralci po vsem svetu, o tem pa razpravljajo tudi učenci, dijaki in študenti v tujini, s katerimi se avtor srečuje.
»Ta nominacija je lep občutek za pisatelja,« nam je povedal in dodal, da vsak prevod odpira poti in srečanja z novimi bralci. Seveda pa, še pove, niti slutil ni, da bo roman aktualen in dobro sprejet tudi po toliko letih in v toliko državah. »Napisal sem zelo osebno zgodbo, ki je umeščena v zelo majhen varaš. Dogajanje je zgoščeno v samo en dan, med stene mestne kavarne Dobray v Murski Soboti, ki stoji na tem mestu še danes. Te zgodbe pa vračajo ali vdihnejo dušo hišam, mestom in pokrajinam.«
Kdaj bo zgodba tudi na filmu
Z režiserko Majo Weiss sta že pred leti napisala tudi scenarij za film po romanu Biljard v Dobrayu, a je bil dvakrat zavrnjen. Šarotar nam je povedal, da so tudi zaradi vztrajnosti, naklonjenosti in zagnanosti Weissove in producentke Ide Weiss iz produkcijske hiše Bela film letos znova prijavili prenovljeno in predelano različico scenarija na Slovenski filmski center in upajo, da bodo tokrat uspešni.
