Sama iskreno pove, da se takrat, ko se je odločala za izbiro študijskega programa, ni preveč ozirala v prihodnost: »Govorili so nam, da bo takrat, ko končamo študij, vse drugače. Za svetlo prihodnost učitelja biologije in kemije so nam povedali šele na informativnih dneh, takrat pa sem bila že odločena za ta študij.« O tem, kaj bo po končanem izobraževanju, se je pričela spraševati na podiplomskem študiju, ko so pri nekaterih predmetih opravljali hospitacije in nastope po izobraževalnih ustanovah, pripravljali pa so se tudi na poučevanje. Ravno pri tem je Langova tudi dobila idejo o nadaljevanju študija na 3. stopnji. Ni pa se za to odločila takoj, saj je želela prej pridobiti še praktične izkušnje iz poučevanja.
Po izkušnje z Goričkega v Piran
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Strinja se, da je vsak začetek karierne poti težak, skrivnost za napredek pa vidi v pogumu in v tem, da mladi ne izpustijo ali spregledajo ponujenih priložnosti. »Moja poklicna pot se je začela tri tedne po zagovoru magistrske naloge, na drugem koncu Slovenije. Po izkušnje sem šla z Goričkega v Piran,« ponazori. 16 mesecev je namreč opravljala nadomeščanje na Osnovni šoli Cirila Kosmača v Piranu, nato je en mesec nadomeščala na eni od šol v Mariboru in v Črešnjevcu, kasneje pa še šest mesecev na eni od mariborskih šol. »V tem času sem pridobila veliko delovnih izkušenj. Poučevala sem biologijo, kemijo, naravoslovje, gospodinjstvo in bila razredničarka devetošolcem ter imela priložnost delati v odličnih kolektivih,« opiše. Z delom je pridobila pogoje za opravljanje strokovnega izpita iz vzgoje in izobraževanja, z dodatnimi izobraževanji pa še licenco za poučevanje fizikalnih vsebin.
»Res je, da institucija, ki zaposluje, ni vedno v domači okolici ali v kraju, kjer bi si želeli zaposlitve. Dobila sem občutek, da večina mladih čaka na izkušnje v domači pokrajini ali celo na izbrani instituciji. Med čakanjem so pogosto nejevoljni in prehitro obupajo. Prav tako ne upajo sprejeti krajših, nekajmesečnih nadomeščanj, ki so lahko odlična priložnost za učitelje začetnike. Meni pa so ravno ta nadomeščanja prinesla ogromno izkušenj in poznanstev,« še pojasni.
Asistent je skupek dveh vlog
V teh dneh preklaplja med tremi vlogami. V prvi kot mlada raziskovalka raziskuje na področju dodane vrednosti uporabe pametnih mobilnih naprav pri pouku za razvoj informacijske, podatkovne in statistične pismenosti. Potem kot asistentka deluje na področju didaktike biologije in izvaja laboratorijske vaje pri predmetu Biološki didaktični praktikum, pri katerem se študentje zaključnih letnikov urijo in pripravljajo na pouk biologije v šolah. Ob tem pa se še kot študentka udeležuje seminarjev, predavanj, študira literaturo in piše članke. Kljub polnemu urniku pa se še vseeno najde prosti čas, ki ga preživi raznovrstno in po svojih željah.
Na omenjeni fakulteti ob Langovi delujejo še trije mladi raziskovalci. Sogovornica ocenjuje, da se število njih v zadnjih letih povečuje. Kako pa je s številom študentov glede na statistične podatke, ki kažejo, da se v Sloveniji že devet let vsako študijsko leto njihovo število zmanjša za več kot štiri tisoč? Langova primarni vzrok vidi v zmanjševanju števila generacij in ob tem pove, da kljub vsemu še vedno študira skoraj polovica mladih. »Statistika kaže, da bo stanje še nekaj let tako, potem pa se pričakuje porast. Veliko je tudi promoviranja deficitarnih poklicev, za katere v času izobraževanja lahko dobijo štipendijo,« zatrdi in doda, da je s stališča zaposlitvenih možnosti v zadnjih letih naravoslovje zagotovo bolj iskano in zanimivo, na fakulteti pa manjšega vpisa ne opažajo.
Pridobivanje kompetenc
Vida Lang pri svojem delu velik poudarek daje kvalitetnemu opravljanju zadanih nalog. Tako trdi, da mora biti dober asistent hkrati dober učitelj in dober učenec. Dobrega učitelja ponazori z izjavo raziskovalca Freda Korthagna, ki ga primerja s čebulo z več plastmi. »Prvo plast opaziš takoj, ko vstopi v predavalnico, ko vidiš, kako komunicira, kako raznolike in kakovostne metode poučevanja uporablja, kako uporablja tehnologijo. Druga plast so njegova prepričanja o vlogi učiteljev in učencev, torej, ali je predvsem prenašalec znanja ali pa tudi spodbujevalec aktivnosti učencev in prisluhne njihovemu predznanju in izkušnjam. Najbolj pomembne pa so njegove osebnostne lastnosti v jedru čebule. Kdo je kot osebnost, kakšna sta njegova zanos in predanost. Te plasti vplivajo druga na drugo, najboljši učitelji pa jih znajo usklajevati,« razloži asistentka. Na fakulteti svoje izkušnje z veseljem deli z bodočimi učitelji: »Pogosto jih tudi med nastopi in vajami postavim v realne situacije, ki bi se lahko zgodile v razredu. Seveda pričakujem tudi povratno informacijo, kako bi reagirali oziroma kaj bi bil primeren odziv v dani situaciji. S tem pri študentih spodbujam didaktične kompetence in iznajdljivost v nenačrtovani situaciji,« še pove.
Zaveda se, da sta pot in delo učitelja začetnika zahtevna, zato mladi ne smejo obupati ob prvih neuspehih. Na srce jim polaga, da pri odločitvah upoštevajo svoje interese in naklonjenost do določenega področja, ker bodo to delo potem opravljali vrsto let.
Kaj bo prinesla prihodnost?
Njene želje za prihodnost so povezane z uspešnim raziskovanjem pri zadanih projektih, želi si pravočasno končati raziskovalno delo za doktorsko disertacijo in aktivno sodelovati na mednarodnih konferencah. Ker so se tudi njene pretekle zaposlitve zgodile brez posebnega načrtovanja, se tudi zdaj prepušča toku dogodkov. »Vsekakor pa bom imela več možnosti zaposlitve v raznih pomurskih zavodih in podjetjih, prav tako na osnovnih in srednjih šolah ter fakultetah,« ocenjuje sogovornica, ki ljubezen do naravoslovja goji že od osnovne šole naprej.