Zadružna zveza Slovenije (ZZS) je izdala monografijo Zgodovina zadružništva v Sloveniji (1856–1992). Ta je plod dveletnega sistematičnega pregledovanja, zbiranja in analiziranja zgodovinskih virov o zadružništvu, ki so ga opravili strokovnjaki z Inštituta za novejšo zgodovino Žarko Lazarević, Marta Rendla in Janja Sedlaček, ZZS pa z izdajo monografije zaokrožuje praznovanje 150-letnice zadružništva na Slovenskem.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Monografija, katere urednica je Alenka Marjetič Žnider iz ZZS, je prvi tovrsten celosten prikaz zgodovine zadružništva na Slovenskem v obdobju od leta 1856 do leta 1992, v knjigi pa sta celovito obravnavani dve obdobji zadružništva, to je klasično zadružništvo v kapitalizmu in zadružništvo v socializmu po drugi svetovni vojni vse do ponovne zakonodajne vzpostavitve klasičnega zadružništva v Sloveniji leta 1992.
Knjiga, kot so pojasnili avtorji, ni samo zapis časa, ampak je tudi zgodba o ljudeh, ki so aktivno soustvarjali svoj čas, ne da bi se prepuščali toku zgodovine, in si prizadevali za napredek. Monografija tako osvetli delo bratov Mihaela in Josipa Vošnjaka, ki sta umeteljitelja kreditnega zadružništva, ter Janeza Evangelista Kreka, arhitekta zadružnega razmaha na prelomu 20. stoletja. V zgodovinsko ozadje je umeščeno tudi delo številnih posameznikov, ki so v drugi polovici 20. stoletja znova postavljali temelje klasičnega zadružništva.
Osnovni namen zadružništva ostaja tudi po 150 letih enak, to je pospeševati gospodarske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov. Nespremenjena ostajajo tudi načela in vrednote zadružništva, kamor spadajo prostovoljni pristop, svoboden izstop, enakopravno sodelovanje in upravljanje članov, avtonomija in sodelovanje med zadrugami ter krepitev okolja, v katerem člani kmetujejo in živijo.
Ob izdaji monografije je Borut Florjančič, predsednik ZZS, povedal, da želijo z monografijo, ki naj pride do vsakega odločevalca - od uradnika do ministra, do dijakov, študentov in učiteljev - zadružništvu omogočiti, da se ga tudi v Sloveniji ponovno prepozna in prizna kot trajnostni poslovni sistem prihodnosti.
Praznovanje 150-letnice zadružništva na Slovenskem je imelo tudi močan pomurski pridih, osrednji motiv lanskoletne razstave in celotnega praznovanja je namreč bil doužnjek oziroma žetveni venec iz Prekmurja, ki poudarja pomen povezovanja v kmetijstvu, trajnostni vidik kmetovanja, ki ga kmet spoštuje že od nekdanj. "Doužnjek" je tudi naslovni motiv monografije, posnel jo je Rado Likon. Knjigo je oblikovno zasnovala Mojca Hruševar Rakušček in sooblikovala v sodelovanju z Matejo Podmenik, recenzenta knjige pa sta Franci Avsec in Zdenko Čepič.