Vzrejališče plemenskih bikov lisaste pasme Slovenije, ki ima sedež v Murski Soboti in deluje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota, ima šestdesetletno tradicijo. Septembra 1963 so v takratnem Živinorejsko-veterinarskem zavodu Murska Sobota začeli vzrejati plemenske bike lisaste pasme v modernem kombiniranem tipu za prirejo mleka in mesa, današnje vzrejališče pa je bilo ena izmed prvih postaj za direktni test bikov te pasme v Evropi. Moderno selekcijsko metodo direktni test bikov sta vpeljala Franc Zadravec in Milan Erjavec in se zavzela za gradnjo testne postaje, Erjavec je testno postajo preoblikoval v vzrejališče plemenskih bikov. Prvi uhlevljen bik je bil potomec bika Tarasa in krave Žive, doslej pa je bilo testiranih 5584 potomcev načrtnih parjenj slovenskih bikov lisaste pasme.
Lisasta pasma oziroma simentalsko govedo velja za vsestransko in eno najboljših pasem na svetu, kadar je govor o kombiniranem tipu, vzreji za mleko in meso. Ob izpolnjevanju pogojev, primernem hranjenju in skrbi za živali, jo odlikuje hitra rast mladičev, prav tako daje pasma več mleka in mesa kot katera koli druga. Poudarek pasme je v modernem kombiniranem tipu na dolgoživosti in fitnesu, s tem namreč v dobrih razmerah reje zagotavlja visoko vsebnost mlečne masti in beljakovin, dobro mlečnost, korektne noge, lahke telitve in podobno. Živali so, kot je pojasnil Marjan Špur, vodja vzrejališča v Murski Soboti, vitalne in dolgožive z visokim genskim potencialom, tega pa prenašajo doma vzrejeni plemenski biki lisaste pasme z osemenjevanjem plemenskih krav. Živali imajo dober okvir oziroma ogrodje in obseg, kar jim zagotavlja veliko konzumacijsko sposobnost zauživanja voluminozne krme. »Če se nekoliko pošalimo, je lisasta pasma v športnem smislu maratonec.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Laboratorij na štirih nogah
Vzrejališče v Murski Soboti je razdeljeno na tri dele. Prvi je vhodni del, ki je neke vrste karantena, v njem pa je prostor za 24 mladih živali. V osrednjem delu poteka vzreja za direktni test, tu imajo 14 boksov, v vsakem je lahko po 6 živali, skupno torej 84. Tretji del je dodaten hlev, v katerem poteka priprava živali, v njem je prostor za dvajset živali. »Vsi biki so prosti, razen v tretjem delu, kjer so na tako imenovanem preizkušanju. Tu se pripravljajo na skok, odvzem semena, socializacijo s človekom. Prav tako se tu pregledajo morebitne napake živali, posebna komisija pa se na osnovi vsega odloča, ali bo bik šel v nadaljnji pripust, v osemenjevalni center ali zakol,« je rekel vodja vzrejališča.
Biki iz vzrejališča so torej namenjeni za osemenjevalni center in za naravni pripust. Prodajo jih kmetijam z natančno določenimi usmeritvami ali pa gredo na planinsko pašo. »Ko žival odide od nas, se k nam ne vrača, vidimo jo lahko le še na razstavi na kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni.«
Vsi biki, namenjeni za potrebe osemenjevanja in naravnega pripusta, imajo znane genomske plemenske vrednosti, ki omogočajo večjo ekonomiko reje in načrtno uporabo v čredah, pravilna izbira in uporaba doma vzrejenih plemenskih bikov lisaste pasme pa rejcem po besedah Špura zagotavlja napredek, dohodek in uspeh v prihodnje. »Zavedati se moramo, da je krava laboratorij na štirih nogah. Je prežvekovalec, ki deluje z dvema motorjema. V osnovnem so srce, pljuča, ledvice in jetra, v dodatnem pa vamp, kapica, prebiralnik in siriščnik. Gre torej za sistem, ki je sposoben v dvanajstih urah ponovno proizvesti mleko, kar je čudež, ki ga še nihče nikjer ni bil sposoben poustvariti v praksi,« je slikovito opisal sogovornik in dodal: »Vsaka pasma je strahovit potencial, če le znamo z njo pravilno ravnati.«
Več prelomnic
Odločitev za vzpostavitev vzrejališča v Murski Soboti je bila enostavna. Rejci vseskozi stremijo k temu, da bi bile živali v njihovih hlevih vedno boljše. Že med obema svetovnima vojnama so se zato tudi v Pomurju odločili, da bodo uvedli načrtno rejsko delo oziroma selekcijo in napredek, za kar morajo biti izpolnjeni trije pogoji – da je žival zdrava, da ima popolno poreklo in da delo z njo poteka načrtno. Po drugi svetovni vojni oziroma med letoma 1948 in 1950 so zato za ta namen k nam pripeljali prve plemenske bike iz Švice, namenjeni so bili naravnemu pripustu v govedorejskih društvih, ki so se takrat v regiji že vzpostavila, ter na posestvih, predvsem v Beltincih in Rakičanu. Biki iz Švice so prišli oplemenjevat našo domačo pasmo, vendar so se pojavile težave zaradi širjenja kužnih spolnih bolezni. »Prelomnica se je nato zgodila leta 1952, ko so v živinorejsko-veterinarskem zavodu med prvimi odprli osemenjevalni center za umetno osemenjevanje, nato pa na tem gradili zgodbo z vzrejališčem,« je povedal Špur.
Naslednja pomembna prelomnica je bilo leto 1972, ko je v Murski Soboti potekal svetovni kongres lisaste pasme, leta 1980 pa je bila pri vzrejališču dograjena vzrejna postaja z več kapacitetami oziroma za 84 testiranih bikov. Nova prelomnica je sledila leta 1992, ko je Slovenija postala polnopravna članica evropske in svetovne zveze lisaste pasme, takrat je tudi vstopila v skupni evropski test oziroma izmenjavo semen mladih bikov, leta 1997 pa se je začelo izvajati še linearno ocenjevanje živali oziroma merjenje lastnosti živali.
»Tako vidimo, kako se lastnosti posamezne živali v praksi prenašajo na potomce. Naš cilj je, da z načrtnim osemenjevanjem te lastnosti kombiniramo oziroma gradimo,« je še rekel Marjan Špur.