V četrtek se bo v Murski Soboti začel 17. festival Fronta sodobnega plesa, ki bo trajal do sobote. O njegovem programu in organizaciji smo se pogovarjali z umetniškim vodjem in direktorjem Zavoda Flota, ki organizira festival, Matjažem Faričem. Kot je povedal, so se v teh 17 letih, odkar festival obstaja, spremenila predvsem pričakovanja obiskovalcev. »V teh letih je bilo videno že veliko mednarodnih referenčnih predstav in soboška publika je kar dodobra seznanjena s sodobno plesno produkcijo zadnjega obdobja. Na splošno pa je zanimanje publike za tovrstno umetnost odvisno predvsem od celoletne kulturne ponudbe. Manj zahtevna celoletna kulturna produkcija na neki način ustvarja potrebo publike. Festival Fronta je nastal prav zato, da se kulturna ponudba v mestu, pa tudi širši regiji obogati.«
Rdeča nit letošnjega festivala je mnoštvo poetik, glasov in načinov. Z obdobjem pandemije smo namreč spoznali, da obstajajo tudi drugačni načini predstavljanja. »Jedro festivala so še zmeraj predstave na odru, gostimo pa tudi nekatere hibridne oblike, ki združujejo živo predstavo in 360-stopinjski pogled,« pravi Farič. Festival Fronta je znan tudi po intervencijah v javni prostor. Te so še zmeraj umeščene v program, ampak jih je letos manj. Na to so vplivale klimatske spremembe oziroma dejstvo, da je ta del leta vremensko zelo pester. »Lani, kljub temu da so nam sponzorji zagotovili odlična prizorišča na prostem, teh prizorišč nismo mogli do konca uporabiti ravno zaradi vremena. Ko organiziraš festival, se najprej zdi dovolj, da povabiš tuje umetnike, odlične predstave, zagotoviš finance, ko pa se bliža izvedba, je to vezano na mnogo nekih banalnih parametrov, ki jih moraš upoštevati ali pa se jim prilagajati tudi med festivalom. Eden od teh je žal vreme.«
Skupine, ki nastopajo tudi na največjih odrih
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Sedem namigov za varne nakupe ob črnem petku
Črni petek je vsako leto zadnji petek v novembru. Letos bo potekal 29. in pri vseh nakupih velja previdnost.
Festival se je letos pomaknil na začetek septembra tudi zaradi pestrega kulturnega dogajanja v Murski Soboti čez poletje, predvsem pa so organizatorji gledali na to, da se bodo nekatere mlade generacije, ki bi jih te predstave lahko zanimale, že vrnile z dopustov. Tako si bo otvoritveno predstavo Made of Space (Narejeno iz prostora) med drugim ogledala večina dijakov Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Po besedah Fariča gre za izjemno predstavo v produkciji španske skupine GN|MC, ki gostuje na največjih odrih evropskih gledališč in plesnih festivalov, lani pa je prejela nagrado za najboljšo koreografijo v Španiji po mnenju španskih kritikov. Avtorja predstave Guy Nader in Maria Campos sta tudi prejemnika najprestižnejše nemške nagrade za gledališče faust.
Skupaj se bo v okviru festivala odvilo deset dogodkov, Farič je poleg španske posebej omenil še avstrijsko skupino Liquid Loft, ki je že gostovala na prvem festivalu in tudi nekajkrat vmes, tako da publika že dobro pozna njen plesni izraz. »Gre za skupino, ki je poznana v plesnih krogih po vsem svetu. Tokrat se nam bodo predstavili na dokaj nenavadnem prizorišču, v Pokrajinski in študijski knjižnici, verjetno med knjižnimi policami, s serijo solov Stand-Alones (Prosto-stoječi), ki je nastala tudi med pandemijo. Ta serija združuje ples s sinhronizacijo odlomkov iz filmov, govora in drugih zvočnih virov. Gre za zelo zanimivo prostorsko intervencijo.«
Festival bo ponudil tudi izbor nagrajenih plesnih miniatur mladih plesalcev iz Slovenije, Romunije, Ukrajine in Poljske Opus I, ki je nastal v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti. »Gre za zelo pogumne mlade ustvarjalce, ki na neki način presenečajo in šokirajo s svojimi plesnimi miniaturami in avtorskim videnjem sveta, v katerem živimo. Glede na ta izbor plesalcev se zdi, da je prihodnost sodobnega plesa kar svetla.«
Slovenska produkcija bo predstavljena s predstavo Kje je zlato jajce? mehiške avtorice Alicie Ocadiz, ki ustvarja tudi v Sloveniji. S predstavo Modro črnilo, ki združuje navidezno resničnost z živo uprizoritvijo, se bo v slovensko-madžarski plesni navezi predstavila avtorica Enya Belak. Nevsakdanjo intervencijo v javni prostor z naslovom Lov - sreče - lov podpisuje Jernej Bizjak, ki ustvarja na Danskem in v Sloveniji.
Uprizoritveni del festivala se bo končal s plesnim koncertom Fusion Reactor, v katerem Žigan Krajnčan s skupino izjemnih glasbenikov in plesalcev na senzibilen, mestoma pa energetsko močno nabit način združuje različne glasbene in plesne žanre.
Ob plesnih predstavah bodo tako kot vsako leto organizirali pogovore z gostujočimi umetniki. »Bistvo festivala je dvosmerna komunikacija in tudi definicija umetnosti je, da gre za način komunikacije. Časi, ko so umetniki komunicirali z odra in se je predstava zaključila z aplavzom, so mimo. Danes je zelo pomembno, da razprava o tem, kar smo videli, poteka še onkraj odra. Nekateri teoretiki pravijo, da se predstava sklene šele z uradno kritiko in odzivi nanjo,« pravi Farič.
Letošnji festival prinaša tudi pester dodatni program. Fronta se je tako povezala s festivalom Nindri indri, s katerim bodo organizirali nočni program, ki bo zajemal gostovanje znanih slovenskih didžejev in glasbene skupine Moveknowledgement, gostili pa bodo tudi kritiški seminar, ki se ga bodo udeležili trije mladi slovenski plesni in gledališki kritiki in se pod vodstvom Zale Bobovšek, dolgoletne sodelavke festivala, skozi svoje kritiške zapise odzivali na videno na odrih festivala.
Zanimiva plesna produkcija tudi zunaj zahodnega sveta
Letošnja Fronta je bila narejena malo bolj z zadržkom, ker so se bali, da bo situacija zaradi epidemije bolj zaostrena, kot je trenutno, je povedal Farič. Festival nastaja namreč skoraj eno leto prej in takrat se zakoličijo smernice programa. »Smo pa bili tudi sami v zadnjih dveh letih presenečeni, kako je festival na zunaj deloval nemoteno, saj je bilo med organizacijo zelo veliko ovir. Nismo sploh vedeli, ali bomo festival lahko izvedli, ali bodo izvajalci iz tujine lahko prišli do Murske Sobote. Zelo smo zadovoljni, da smo obakrat lahko izpeljali festival, kot je bilo okvirno začrtano. Žal pa je leta 2020 umanjkala zelo pomembna komponenta. Leta 2019 smo namreč naredili obsežno selekcijo predstav sodobnega plesa iz Južne Koreje, ampak potem se je zgodila korona in njihovo sodelovanje ni bilo možno. Tako smo lani gostili samo eno od teh del, ki so bila izbrana. Ta posledica korone je še zmeraj prisotna, ampak upamo, da nam bo v prihodnosti uspelo pripeljati tudi ustvarjalce iz bolj oddaljenih krajev. Zdi se nam pomembno, da pokažemo, kaj se dogaja v svetu, ne samo v naši bližnji okolici in Evropski uniji. Namreč ta zahodna kultura je zelo evropocentristična, zelo zanimiva plesna produkcija pa nastaja tudi zunaj zahodnega sveta.«
Kot še pravi Farič, je epidemija vplivala na odnos ljudi do kulture. Zelo zanimivo se mu je zdelo, da obisk domače publike na Fronti ni upadel, temveč je ostal enak kljub vsem omejitvam, se je pa stanje močno poznalo v številu obiskovalcev, ki prihajajo z druge strani meje. Tudi sodelovanje z organizacijami iz tujine pri pripravi festivala je bilo do neke mere okrnjeno, a te vezi se sedaj počasi spet vzpostavljajo.
