V zadnjem času prihaja do vse več vremenskih ekstremov, vremena, kot smo ga poznali še pred desetletjem ali dvema in kot je bilo značilno za posamezen letni čas, ni več. »Na to temo je bilo že veliko povedano in podkrepljeno s sprotnimi izsledki številnih znanstvenih raziskav. Krivo je povečanje temperature ozračja, oceanov in tal, kar je nedvomno posledica vpliva človeka. Dokazi o spremembah v izjemnih dogodkih, kot so vročinski valovi, obilne padavine, suše in tropski cikloni, ter še posebej pripis vzrokov za to človeku so se v zadnjih letih še okrepili. Vedno znova pa se v zvezi s tem prerekamo s prijatelji in znanci glede zmožnosti naše širše družbe in posameznikov – kdo in koliko smo se pripravljeni odpovedati širjenju naših potreb in grabljenju po pretiranem ugodju in zabavi? Že veliko izračunov je bilo narejenih in skomuniciranih, na primer koliko k toplogrednim plinom prispeva ena dirka formule ena, tisoč turističnih poletov v sredozemske destinacije in izposojenih vozil ter motornih gliserjev na Jadranu. Ali nižanje temperature klimatskih naprav za eno stopinjo ali pet plastičnih vodnih pištol kot igrač za enkratno uporabo. To so samo posamezni primeri, ob katerih niti ne pomislimo, da na koga ali kaj sploh vplivajo, jih pa sistem potrošništva spodbuja in še pogosto zamaskira v zaželeno ali celo potrebno. Morda je vpliv neprimerljiv s kakšno drugo aktivnostjo, ampak seštevki naših 'to si bom pa lahko privoščil, poglej, kaj počnejo vsi drugi' prinesejo precejšnji podnebni dolg trenutne generacije do generacije otrok in vnukov. Se mi močno dozdeva, da jim ne bo lažje,« meni Aleš Poredoš, Andrej Velkavrh pa dodaja, da se je v 39 letih, kolikor dela, vreme resnično precej spremenilo.
Marko Vavpotič
Andrej Velkavrh
»Vzorci vremena, vzorci zračnih tokov nad Evropo postajajo drugačni. Kam bo šlo vse to? Preberite, kaj pravijo klimatologi! Slovenija se segreva hitreje od svetovnega povprečja. Letos imamo pravo parado poletnih vremenskih ekstremov, pa čeprav ni tako vroče kot lani, vsaj do sedaj. Koliko časa bomo sposobni kriti vso škodo, ki pri tem nastaja? Koliko časa bomo sposobni nevtralizirati zmanjšano pridelavo hrane zaradi ponavljajočih se vremenskih nevšečnosti? Koliko časa se bomo obnašali, kot da se nič ni zgodilo?«
Osebni arhiv
Aleš Poredoš
Lansko leto nam je precej nazorno pokazalo, da lahko tudi v sicer zeleni in vodnati Sloveniji vode zmanjka. »Do sedaj v tej smeri nismo naredili čisto nič. Še več – ravnamo struge rek in drugih vodotokov, da bo lahko ob deževjih voda hitreje odtekla in ne bo poplavljala. S tem še bolj izsušujemo pokrajino, saj voda nima več prostora, kamor bi se razlila, da bi se upočasnila in zadržala v mokriščih ob vodotokih ter se počasi izcejala. Tako pride do večjih nihanj v vodostajih in do nižjih pretokov, ko je suša. Po tej plati je naše načrtovanje prostora povsem napačno. Koliko imamo vodnih akumulacij, ki bi bile namenjene namakanju? Nasprotno pa pri pozebah ni načina, da bi se jih lahko ubranili, če so le dovolj izrazite. Ne bi bil rad v koži sadjarjev. Mesta poleti postajajo vročinske pasti. A še vedno veselo betoniramo in asfaltiramo. Tudi za manj prometnih zastojev. Klimatske naprave so krajevna rešitev, globalno pa samo poslabšujejo stanje. Tako rešujemo probleme ljudje,« je še dodal Andrej Velkavrh.
V novi številki Pena, ki prihaja na police skupaj z Vestnikom ta četrtek, 27. julija, boste lahko prebrali tudi več o njunih začetkih, delu, prognozah in aktualnem vremenskem dogajanju.