Z našim časopisom že od malih nog

Pri Kisilakovih v Rogašovcih je Vestnik na mizi že od začetka izhajanja. Kot pravi Geza Kisilak (87), čevljarski mojster v pokoju, je že kot mladenič rad prebiral predhodnika Vestnika Ljudski glas, ki ga je imel naročenega njegov oče. Leta 1952, preden je odšel na služenje vojaškega roka v Boko Kotorsko, je s časopisom začel sodelovati tudi kot redni dopisnik.

Do tega je prišlo tako, da se je Slavko Klinar, ki je takrat vodil uredništvo Vestnika, s kolesom pripeljal iz Murske Sobote na Goričko, kjer je iskal potencialne dopisnike pomurskega časopisa. V Rogašovcih je naletel na Kisilaka in se z njim dogovoril za sodelovanje. Kisilak je v tistih časih vse prispevke pisal na roko in jih po pošti pošiljal v uredništvo v Murski Soboti.

V glavnem je pisal o delovanju lokalnih društev, nekaj člankov je napisal tudi med služenjem vojaškega roka. Aprila leta 1955 je bilo pri Zvezdi v Murski Soboti tudi prvo srečanje dopisnikov Vestnika, ki je tedaj še izhajal pod imenom Obmurski tednik. Žal so danes pokojni že vsi udeleženci tistega srečanja razen Kisilaka.

Na omenjenem sestanku so dopisnikom tudi naročili, naj pridobivajo nove naročnike na terenu in Kisilak je takrat pridobil sto novih naročnikov. Vsi dopisniki so dobili tudi novinarske izkaznice, s katerimi so se predstavljali na terenu. Kisilak se je pod svoje prispevke podpisoval s psevdonimom -Za (beri Geza). Njegove prispevke so bralci v domačem okolju radi prebirali. Včasih si je nakopal tudi kakšne nevšečnosti, kot v primeru nekdanjega ravnatelja tamkajšnje šole, ki mu ni bilo preveč všeč, ko je Kisilak napisal kritičen članek o tem, da so šolske mize in stole premestili v klet, ki jo je kasneje zalila voda.

Spomni se tudi pisanja o slatinskih vrelcih v Nuskovi, za katere je že takrat zapisal, da bi jih lahko uporabili v Radenski, a tega tam niso želeli. O tem je takrat tekla tudi živahna javna razprava, med drugim je bila tudi javna debata pri Zvezdi v Murski Soboti. »Glede tega so bili takrat lokalni boji,« se spominja. »Vsekakor je dobro, da ima regija svoj časopis, saj lahko ljudje v njem dobijo informacije o lokalnem dogajanju,« pravi danes. Kot še opaža, se je Vestnik sčasoma vsebinsko spremenil, saj je v njem možno najti bolj poglobljene članke, včasih pa je bilo v njem več krajših poročil. Pa bi bilo bolje, da bi bilo spet tako, ga vprašamo. »Ne, bolje je tako, kot je danes, da so stvari podrobno obrazložene, da lahko bralci potem bolje razumemo dogajanje v regiji.«