Novi predsednik uprave Arconta je postal Miran Fujs (47) iz Černelavec, ki je v družbi zaposlen že 24 let. Že med študijem strojništva je bil štipendist podjetja, v katerem je začel kariero kot tehnolog, kasneje je bil med drugim še vodja prodaje in vodja montaže, od leta 2013 pa tudi član uprave, odgovoren za proizvodnjo. Je družinski človek, ki prosti čas, kolikor mu ga ostane, najraje preživlja v družbi treh sinov ali na igrišču, pri tem so mu najbližje ekipni športi, predvsem nogomet in odbojka.
V podjetju ste že dolgo in dobro poznate delovanje družbe, tako da ob prevzemu položaja predsednika uprave za vas ni večjih presenečenj. Pa vendar, s kakšnimi občutki prevzemate funkcijo, ki jo je pred vami 34 let opravljal Branko Kurbus? Vas je morda česa strah?
»Seveda gre za različne občutke, stopam v velike čevlje, saj je bil gospod Kurbus 34 let odgovoren za Arcont in ga je iz nekoč nepomembnega programa v nekdanji Avtoradgoni v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pripeljal do tega, kar je danes – največji proizvajalec bivalnih enot na svetu. Vendar bi glede na prehojeno pot v 24 letih, v katerih sem dobro spoznal proizvodnjo in druge delovne procese, rekel, da z optimizmom in vizijo prevzemam to funkcijo, in upam, da bom s svojim znanjem ter v sodelovanju s sodelavci dobro vodil podjetje.«
Na svoji poklicni poti ste v podjetju opravljali različne funkcije. Na katerih področjih bi bilo po vaših izkušnjah mogoče izboljšati proizvodni proces?
»Za naš proizvodni proces je pomembno, da imamo že znotraj koncerna veliko konkurenco. V letih delovanja v okviru skupine Walter Group smo se zelo razvili, tudi tehnološko. Konkurenca znotraj koncerna je v državah s cenejšo delovno silo, zato bomo morali v prihodnosti še naprej vlagati v avtomatizacijo proizvodnega procesa. V to smo na eni strani prisiljeni zaradi produktivnosti, na drugi strani pa tudi zaradi vse težje situacije na trgu delovne sile, ki je povezana predvsem s pomanjkanjem tehničnega kadra. Pa tudi zaradi ergonomije dela, saj spremembe zakonodaje potekajo v smeri, da morajo zaposleni delati dlje, temu je treba prilagoditi tudi delovna mesta, predvsem na področju težjih fizičnih del. Še vedno gre za visoko intenzivno proizvodnjo, saj je področje montaže zelo težko avtomatizirati. Z raznimi projekti, ki jih vodimo v sklopu vzpostavljanja vitke proizvodnje, skušamo te zadeve še nekoliko izpopolniti, da bomo še bolj konkurenčni.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
V robotizacijo in avtomatizacijo že nekaj let pospešeno vlagate. Kakšen bo po vašem mnenju delovni proces v prihodnosti? Bodo to samo še proizvodne hale z roboti in brez ljudi ali bo človeški dejavnik še naprej pomemben?
»Še vedno bo zelo pomemben. Tudi za vsakim robotom je človeško znanje, ki stroj programira in nadzira. Kot rečeno si predvsem fazo montaže težko predstavljamo brez ljudi. Ravno z vidika že omenjene ergonomije bo v prihodnosti pomembno, da ljudje čim manj fizično dvigujejo težke predmete, vendar bo recimo za izvajanje operacij vijačenja ali spajanja vijačnih zvez, ki se izvajajo v specifičnih položajih, v proizvodnji še vedno potreben človek.«
Že nekaj časa delate v treh izmenah, pred leti je uvedbo tretje izmene narekovala tudi migrantska kriza. Kje so danes največje potrebe po vaših bivalnih enotah?
»Migrantska kriza konec leta 2015 je za nas pomenila povečanje proizvodnih količin, takrat smo uvedli tretjo izmeno. Danes, kljub temu da krize v tej obliki ni več, naša krovna družba Containex na trgu še vedno proda toliko izdelkov, da delamo v treh izmenah. Lahko se pohvalimo, da pri nas proizvajamo celoten prodajni program skupine, izdelke pa večinoma izvažamo v zahodno Evropo. Pri tem jih gre zelo malo za potrebe gradbišč, kot si ljudje najpogosteje predstavljajo uporabo bivalnih enot, te se pravzaprav danes uporabljajo za različne potrebe, tudi za potrebe šol, vrtcev ali prodajaln. Te zadeve so večkrat v prvi fazi začasne, vedno več pa je na teh področjih tudi projektov trajne narave. Tudi zahteve glede naših bivalnih enot so čedalje večje, zanje veljajo enaki normativi kot za gradnjo hiše ali poslovne stavbe.«
Tudi dogodki, kot so bile olimpijske igre v Sočiju, so za vaše podjetje dobre poslovne priložnosti, kar je poudaril tudi vaš predhodnik v našem zadnjem pogovoru. Se spet obeta kakšen večji projekt, pri katerem boste sodelovali?
»Naš koncern je dobil naročilo, povezano z organizacijo evropskega prvenstva v nogometu naslednje leto. Gre za bivalne enote, ki bodo postavljene pred stadioni na vseh 12 prizoriščih, za ta projekt bomo izdelali od 500 do 600 bivalnih enot. Sodelujemo tudi pri velikem projektu za Airbus, ki v Franciji gradi novo tovarno, zaradi česar potrebujejo začasne objekte za čas gradnje.«
V zadnjih letih ste ustvarjali okoli 70 milijonov evrov letnih prihodkov in od 2 do 3 milijone evrov dobička. Kakšni so glavni načrti za naslednje poslovno leto?
»Naslednje poslovno leto bo zelo pomembno. Večje količinske rasti sicer niso predvidene, pa tudi prostorsko smo že precej omejeni, ampak pomembna prelomnica bo proizvodnja novega izdelka – Plus line. To bo, kot pove že ime, nekaj več od klasične bivalne enote. Predvsem glede vedno bolj zaostrenih zahtev, povezanih z gradbeno fiziko, statiko in požarno varnostjo, želimo pa izboljšati tudi dizajn. Za naslednje leto so že predvidene proizvodnja novega izdelka in povečane marketinške aktivnosti lastnikov. Arcont bo prvi v skupini začel proizvajati ta izdelek, najbolj ponosni pa smo, da v Arcontu ne bo samo proizvodnja, temveč tudi razvoj tehnologije in proizvodnih procesov. Gre za zahteven izdelek, saj stranke pri tem želijo nekaj več, mi pa želimo zadostiti tudi temu segmentu povpraševanja na trgu.«
V Sloveniji je na voljo veliko nepovratnih sredstev za energetsko sanacijo objektov. Pri tem so pri stavbnem pohištvu na voljo subvencije samo za lesena okna. Se to pozna pri povpraševanju po oknih in vratih, ki jih proizvajajo v vaši hčerinski družbi?
»Ne. Arcont IP v zadnjih letih povečuje realizacijo v eksterni prodaji. Po eni strani ima podjetje to prednost, da polovico izdelkov proda nam, torej materinski družbi, polovico pa na zunanjem trgu, kjer ni zaznati upada povpraševanja. Izdelki so cenovno ugodni in imajo tudi svoje prednosti.«
Branko Kurbus je poudarjal pomen dobrih odnosov v kolektivu, ki vplivajo tudi na delovni proces. Vi ste sami prišli iz proizvodnje. Kako pomemben se vam zdi ta dejavnik?
»Zelo pomemben in vedno bolj pomemben bo v prihodnosti. Ne glede na to, da nas je skupaj s hčerinsko družbo 850 zaposlenih, vsi stremimo k temu, da ne bi bil nihče v kolektivu samo številka. To izražamo tudi ob različnih priložnostih, kot so rojstni dnevi, večji jubileji in državni prazniki. Včasih se ob teh priložnostih spomnimo na zaposlene tudi s kakšnimi darili. Tega ne bomo spreminjali, saj nas bosta naprej ponesla le znanje in motivacija naših zaposlenih, ki se bodo s podjetjem tudi identificirali, brez tega ne bo rezultatov in uspeha.«
Arcont ža dolgo omogoča zaposlitev mladim iz lokalnega okolja, tudi s pomočjo štipendijske politike. Vi ste bili ravno tako štipendist podjetja. Boste nadaljevali to usmeritev?
»Seveda. Še bolj bo prišla do izraza tudi zaradi razmer na trgu delovne sile. Prebivalstvo se stara, mladih je vedno manj, torej bo vedno težje dobiti ljudi za delo v proizvodnji, ne samo v časih konjunkture, ampak tudi sicer. Poleg štipendij mladim ponujamo obvezno prakso in mislim, da ni prošnje, ki je ne bi odobrili. Tudi odzivi, ki jih dobivamo največkrat prek njihovih staršev, nam kažejo, da z mladino dobro delamo, saj pravijo, da se pri nas veliko naučijo. Razvito imamo tudi počitniško prakso, julija in avgusta je bilo pri nas veliko mladih, ki so tri tedne delali in pri tem tudi nekaj zaslužili. Pa ne gre samo za posredno iskanje naših koristi, temveč želimo tako tudi nekaj vračati okolju, k nam večinoma pridejo mladi iz lokalnega okolja, tudi veliko sorodnikov zaposlenih. Pri tem opazimo veliko potencialov, uspešnejše skušamo nagovoriti, da postanejo naši štipendisti, prav je, da mladi vidijo, da je Arcont zelo resno podjetje in dober delodajalec, ter tako tudi ugotovijo, da lahko po koncu izobraževanja ostanejo v domačem okolju.«
Kako poteka dnevna komunikacija z lastniki, jih zanimajo samo številke in se udeležijo v glavnem le sej nadzornega sveta ali gre za bolj intenzivne odnose?
»Komunikacija je zelo dinamična. Skoraj ni dneva, da ne bi bil pri nas kdo iz Containexa, ampak ne za to, da bi nas nadziral, saj smo za to tukaj mi, temveč pripeljejo veliko kupcev, ki si želijo ogledati proizvodnjo. Nekdo, ki pride prvič ali pa v Gornji Radgoni ni bil že dvajset let, si ne predstavlja, da se danes bivalne enote tako proizvajajo. To je tudi s poslovnega vidika pomembno za koncern, saj pridobijo kar nekaj naročil, ko kupci vidijo kakovost, resnost in urejenost proizvodnje. Štirikrat letno se sestane tudi nadzorni svet, mesečno predstavljamo poslovne rezultate ožjemu vodstvu, prav tako je na področju razvoja ogromno telefonskih in videokonferenc, v zadnjih letih v skupini skupaj uvajamo tudi velike spremembe na področju informatike. Torej gre za zelo dinamične odnose.«