Na tekmovanje sta se uvrstila na osnovi državnega srečanja mladih raziskovalcev Slovenije, saj je bila njuna naloga med štirimi najboljšimi, ki jih je Zavod za tehnično kulturo Slovenije izbral med prejemniki zlatega priznanja. Pomurca sta v Beogradu sodelovala z raziskovalno nalogo z naslovom Pilotske meritve mikroplastike v ribah iz porečja reke Mure. O njunih ugotovitvah smo lansko poletje pisali tudi v Vestniku.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Mednarodno tekmovanje je sicer zaradi epidemioloških razmer potekalo na daljavo, sodelovalo pa je 15 držav, poleg Slovenije še Belorusija, Bolgarija, Madžarska, Indija, Indonezija, Kitajska, Malezija, Romunija, Rusija, Singapur, Šrilanka, Turčija in Srbija. Razdeljeno je bilo v pet kategorij. Na uvodni predstavitvi so mladi predstavili svoje domovine in spoznavali ostale tekmovalce, sicer pa so morali pripraviti še desetminutno predstavitev raziskovalne naloge in odgovarjati na vprašanja komisije ter izvesti krajše predstavitve plakatov oziroma grafičnih povzetkov.
Koleričeva in Bogdan sta v Beogradu osvojila prvo mesto in zlato priznanje v kategoriji naravoslovne vede. "Ko sva slišala, da sva postala svetovna prvaka, nisva mogla verjeti. Bila sva presrečna. V nalogo sva vložila ogromno časa in truda, seveda pa sva zelo vesela, da sva s tem problematiko mikroplastike predstavila svetovni javnosti in tako vsaj malo pripomogla pri reševanju problema. Seveda pa vse to ne bi bilo mogoče brez izvrstnih mentoric, dr. Marije Meznarič, profesorice biologije na GFML, in dr. Mance Kovač Viršek iz IzVRS, ki sta nama bili vseskozi v veliko pomoč," sta dijaka povedala po razglasitvi rezultatov.
Svoje ugotovitve sta predstavila tudi že v parlamentu, kjer sta pripomogla pri sprejetju zakona o prepovedi uporabe plastike za enkratno uporabo, v sklopu Inštituta za vode pa se pripravlja tudi članek, ki bo objavljen v znanstveni reviji, so sporočili iz GFML. Sicer pa sta mlada raziskovalca pri pripravi raziskovalne naloge ugotovila, da je 94 odstotkov vseh rib vsebovalo mikroplastične delce. V 50 vzorcih sta našla 230 vlaken in devet fragmentov. Njune glavne ugotovitve so se glasile, da količina mikroplastike korelira z velikostjo ribe, da se po toku reke Mure navzdol število fragmentov povečuje, ter da so prevladovala vlakna, kar dokazuje, da so gospodinjstva največji onesnaževalec voda z mikroplastiko.