Razstavo je poimenovala Solo, ker so prikazani plesni koraki in gibi za solo plesalca in ker je to njena prva razstava. Obsega štiri grafična dela, narejena v tehniki monotipije, in eno slikarsko delo v tehniki akril na platno. Vsa so večjih dimenzij. Za monotipijo je pojasnila, da je to grafična tehnika, kjer je možno dobiti le en odtis. Na matrico se z grafično barvo naslika poljubni motiv ali se plošča po celotni površini prekrije z grafično barvo, nanjo se položi grafični list, na list narišejo poljubni vzorci in tako se dobijo ročno odtisnjene poteze, ki so narejene na hrbtni strani papirja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Vedno si zastavlja vprašanje
Razstavljene grafike prikazujejo izbrane standardne in latinskoameriške plese, ki so preneseni na papir s pomočjo glasbe, ritma in točno določenih plesnih korakov. »Za grafike sem izbrala tango, angleški valček, čačača in sambo. Grafični odtisi standardnih in latinskoameriških plesov so bolj čisti, jasni in pregledni. Vidnih je več različnih kompozicij.« Grafike so opremljene z naslovi za lažje razumevanje, saj avtorica pravi, da gre za abstraktna dela. V ozadju jih spremlja glasba, ki gledalca sili v gibanje. Opiše še, da je uporabila dve barvi. Modro, ki je prisotna v vseh njenih delih, je osnovna barva, s katero začne ustvarjati, ter črno, ki je prisotna v vsakdanu. Je elegantna in zapeljiva kot plesi, ki jih je izbrala, meni. Slikarsko delo pa na drugi strani prikazuje svobodno izražanje oziroma svobodni ples, ki so ga vodila čustva. »Pri svobodnem gibanju je vidno prekrivanje ter gosta zapolnitev in različne barve ter odtenki. Pri vnaprej sestavljeni koreografiji lahko predvidevamo, kakšen bo končni odtis, česar pri svobodnem izražanju ne moremo, in ravno zaradi tega se mi zdi to izražanje zelo zanimivo,« pravi Teja Kodela.
Profesorica likovne pedagogike poudari, da se pri ustvarjanju vedno zastavlja vprašanje, kdaj v procesu se je zgodila umetnost oziroma kje se ta vidi. Za svoja dela pravi, da so se zgodila v trenutku, ko je plesala na podlagi. »Odtis na papir oziroma slikanje na platno je pa bil rezultat oziroma sredstvo, prek katerega se je umetnost zabeležila.«
Vzporedno z magistrsko nalogo
Dela so nastajala vzporedno z njeno magistrsko nalogo v obdobju enega leta. Njen glavni cilj pri pripravi razstave je bil širši javnosti predstaviti nekaj drugačnega in pravi, da je deležna zelo pozitivnih odzivov. Razkrila nam je, da načrtuje nadaljevanje projekta Solo. Že aktivno pripravlja nov projekt, ki bo nadgradnja prvega. »Načrtujem tudi prikaz posameznih plesov, da si bodo gledalci lažje predstavljali, kaj je na mojih delih. Želim pokazati, da je ples povezan z likovno umetnostjo ne samo v grafični monotipiji, ampak tudi z izrazi, kot so kompozicija, ritem, dur, mol, in vse to boste lahko zaznali v mojem novem opusu,« napoveduje.
Dodala je še, da je k sodelovanju pri projektu povabila dijake smeri tehnik oblikovanja, kjer poučuje. Tako je obiskovalcem razstave razdelila priponke, ki jih je oblikovala dijakinja Taja Babošek, prav tako je oblikovala vabilo, nalepke, ki prikazujejo plesne korake, pa so naredili Nik Kivač, Katarina Kerčmar in Tit Recek.
Razstava je na ogled še danes, avtorica pa je v dogovarjanju s še nekaterimi kustosi o gostovanju v drugih zavodih.