Prehod iz osnovne šole v srednjo je lahko za nekoga velik problem, za drugega manjši, vsekakor pa ta prehod pomeni spremembo tako za otroke kot za njihove starše. Nasvete, kako bodočim dijakom olajšati prehod in jim omogočiti ne le uspešno šolsko delo, ampak tudi prijetno izkušnjo, smo poiskali pri Karmen Stolnik, pedagoginji, ki na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer dela kot svetovalna delavka.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Veliko otrok se vstopa v srednjo šolo sicer veseli, a vseeno je zadaj malo strahu, pravi Stolnikova. »Mešanica veselja in strahu je razumljiva, kajti mladi pridejo v novo okolje, dobijo nove sošolce, ne poznajo profesorjev, ogromno stvari je novih. Tudi zahtevnost in količina znanja ter obveznosti se povečajo, tako da je gotovo drugače, kot je bilo v osnovni šoli. To zahteva veliko sprememb, treba je usvojiti delovne navade ali se jih naučiti in še veliko drugega.
Šola skuša pomagati mladim tudi tako, da jim že ob vpisu ponudi možnost, da napišejo, ali želijo biti s kom, s katerim so bili skupaj recimo že v osnovni šoli, ali pa s kom, ki ga poznajo. »To, če se le da, skušamo upoštevati,« pravi Karmen Stolnik. »Že to jim veliko pomeni, mogoče se počutijo malo manj negotovi.« V začetku septembra novince sprejmejo v dijaško skupnost, s čimer želijo doseči tudi to, da bi bil dijakom prehod čim lažji. Poleg tega je to pot do večje pripadnosti. »Pripravimo jim socializacijske dneve, da se spoznajo, bolje povežejo kot razred, pomagamo jim torej, da nekako prebijejo led.«
Tudi sicer ljutomerska gimnazija gradi na večjem občutku pripadnosti in dijakom ponuja razne aktivnosti, da razvijajo svoje talente. Tako se še močneje identificirajo s šolo, meni Stolnikova. »Socialne stike z novinci nam na najboljši način pomagajo navezati dijaki višjih letnikov. Na šoli imamo namreč zelo dobro vzpostavljen sistem tutorstva, v katerem starejši dijaki pomagajo mlajšim tudi s konkretnimi predlogi. Recimo svetujejo jim, kako se učiti, kako se znajti v prostorskem smislu, ali jim svetujejo ob katerem koli drugem problemu, ki se jim pojavi.« Z vrstniki je namreč vedno lažje vzpostaviti stik kot recimo s profesorji. Pridejo pa, pravi Stolnikova, z željo po rešitvi kakšnega problema tudi k njim. »Kadar koli se lahko obrnejo na nas ali pa v tajništvo, tudi starejši kolegi so vedno dobrodošla pomoč. Skoraj vedno namreč kdo koga pozna in ga lažje poprosi za pomoč.« Pri povezovanju in navezovanju stikov v razredu je pomemben člen tudi razrednik.
Kaj pa svetovalna služba priporoča staršem, da bo prehod za otroke čim lažji in boljši? »Predvsem je pomembno, da starši otroke podpirajo pri njihovih odločitvah, da se z njimi pogovarjajo, ne pa da jih samo kontrolirajo ali silijo k učenju. Če vzpostavijo neki odnos, predvsem pa če jih spodbujajo, da ne obupajo prehitro, ampak da vztrajajo, je za otroke prehod najlažji,« dodaja Stolnikova.