Za boljši zrak in manj odpadkov

Peter Novak s Fakultete za strojništvo Univerze v Novem mestu tako izpostavlja izvedbo nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki po njegovih besedah predstavlja spremembo tehnologij in odnosov v gospodarstvu na področju energetike. »To, kar imamo danes, je že preteklost. Ko bo postal potrošnik tudi proizvajalec lastne energije, se bodo spremenili vsi odnosi, ki so danes centralizirani. Krožno gospodarstvo v energetiki pomeni tudi, da bomo prešli v družbo s kroženjem organskega ogljika, kajti brezogljične družbe ni. Družba rabi organski ogljik za življenje in energetske namene, tega bomo uporabljali s pomočjo biomase, vodik pa bomo dobili iz solarnih sistemov, prav tako elektriko, kar nam bo zadoščalo za pokritje vseh energetskih potreb, to pa pomeni spremembe v industriji, pojavile se bodo nove industrijske panoge in nove tehnološke rešitve. Do leta 2030 bo družba popolnoma drugačna od današnje. Tudi vloga kapitala bo bistveno drugačna od današnje.« Novak meni, da bi morala postati Slovenija znotraj Evropske unije pionir na tem področju »Smo majhna skupnost, ki je lahko zelo prilagodljiva, prvi lahko v celoti uvedemo določene rešitve in s tem izboljšamo vplive na okolje.« Na ta način bi lahko po njegovih besedah tudi izkoristili sredstva, ki so danes na razpolago za tehnološki razvoj in za inovacije. »Večje države se ne morejo tako hitro obrniti.«

Nihče več noče biti dimnikar
Strokovnjak za vprašanje ravnanja z odpadki Viktor Grilc pravi, da smo v Sloveniji v zadnjih desetih letih dosegli dobre rezultate pri ločenem zbiranju odpadkov in pri njihovi predelavi, hkrati opozarja na kritično pomanjkanje objektov za toplotno obdelavo odpadkov v državi. »Gre za odpadke, ki jih predelovalna industrija ne more predelati nazaj v sekundarne surovine. Te odpadke je danes potrebno v celoti izvažati, saj domačih kapacitet za toplotno obdelavo ni.« S tem po njegovem mnenju Slovenija izgublja tudi pomembne denarne tokove, saj bi morali za tovrstne odpadke po principu avtonomnosti poskrbeti sami. »To narekuje tudi koncept pametnih mest, ki take odpadke uporabijo za svojo oskrbo, za ogrevanje in za oskrbo z elektriko. Država, ki je odgovorna za načrtovanje in postavitev objektov za toplotno obdelavo odpadkov, bi se morala čim prej izjasniti, kako bi pristopila k izgradnji teh objektov.«

Politolog Andrej Lukšič izpostavlja potrebo po vključitvi vseh civilno-družbenih organizacij v procese odločanja, kar predvideva koncept tako imenovane ekološke demokracije. »Gre za proces, ki dograjuje parlamentarni proces v liberalnih demokracijah.« Rudi Vončina z Elektoinštituta Milan Vidmar opozarja na pomen kakovosti zraka in dodaja, da so prva vprašanja o povezavi kakovosti zraka in industrijskih objektov začeli postavljati že v času začetka industrializacije v 19. stoletju, ko so bile objavljena tudi prva znanstvena dognanja o povezavi med kakovostjo zraka in zdravjem. V povezavi s kakovostjo zraka tudi Ivan Kukovec iz Zveze ekoloških gibanj opozarja na potrebo po spremembah zakonodaje na področju dimnikarstva, službe, ki po njegovih navedbah na območju Slovenije obstaja že 400 let. »V zadnjih dveh letih se na tem področju ne izobražuje več nihče, ne za dimnikarja, ne za dimnikarskega mojstra. Na terenu se dogajajo čudne zadeve okoli izvedbe del in zaračunavanja storitev.« Brez urejene in ustrezno opremljene dimnikarske službe, ki bo vedela opraviti svoje delo, tudi na čistejši zrak ne bo mogoče računati, pravi Kukovec. »Danes lahko licenco dobi že vsak. Posledično imamo vedno več požarov in vedno bolj onesnažen zrak.«