Za direktorico GZS je posluh za šibkejše kratkovidno dejanje  

»Nekdo, ki sedaj prejema 700 evrov, bo po novem ocenjen, kot da je na minimalni plači. Torej ustvarjamo deželo bogatih revežev,« je novembra letos glede zvišanja minimalne plače za RTV povedala Šmučeva in si s tem prislužila številne kritike s strani delavcev in sindikatov. V intervjuju v decembrski številki zborničnega glasila Glas gospodarstva je sporno izjavo dodatno obrazložila. »Uspeh vsake države je odvisen od srednjega razreda. V tem razredu je namreč največ produktivnih, inovativnih in razvojno usmerjenih ljudi. Naše ravnanje s srednjim razredom bo vplivalo na to, kako močan bo in kako bo lahko poskrbel tudi za tiste, ki so na spodnjih plačnih ravneh. V Sloveniji posluha za srednji razred ni, je pa izjemen posluh za šibkejše. Kar je sicer lepo, a je kratkovidno. Za večji del družbe bi lažje poskrbeli, če bi vzpostavili dobre pogoje za srednji razred, ki se v Sloveniji tanjša. Močan srednji razred bi odpravil tudi problematiko minimalne plače v smislu, da bi bila ta res samo socialni korektiv, prejemalo pa bi jo zelo malo ljudi, saj bi se dodana vrednost višala. Brez močnega srednjega razreda ne moremo dvigniti dodane vrednosti, brez dviga dodane vrednosti pa ne moremo zvišati plač. Pozornost politike, ki je vedno usmerjena samo v spodnji segment in nikoli ne ustvari prostora tudi za srednji razred, Slovenijo pelje v to, da bomo dežela bogatih revežev. V primerjavi z razvitimi državami ustvarimo premalo. In zaenkrat ne kaže, da bomo lahko dovolj hitro zapirali ta razkorak, saj ni posluha za tisti del družbe, ki ustvarja. To je bilo bistvo moje izjave – če smo vedno osredotočeni le na izboljševanje spodnje točke, ki pa ni razvojna, potem do preskoka v razvoju sploh ne more priti …,« je med drugim o sporni izjavi povedala Šmučeva.