Sem se uvršča delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, koncertna, odrska in filmska produkcija, umetniške prireditve, spomeniki in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom, storitve radia, televizije in založništva.Največji del celotnih izdatkov države za kulturo so izdatki za končno potrošnjo. To so izdatki za blago in storitve, ki se porabljajo za neposredno zadovoljevanje individualnih potreb ali kolektivnih potreb prebivalcev, sporočaja s Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Izdatki so tako leta 2017 znašali 289 milijonov evrov ali 140 evrov na prebivalca. V obdobju med leti 2010 in 2017 pa so se ti zmanjševali, predvsem na račun manjših bruto investicij.Leta 2010 so izdatki države za kulturo znašali 235 evrov na prebivalca, sedem let pozneje pa za 36 evrov manj. Vsak posameznik je leta 2010 za kulturo namenil 156, leta 2017 pa 192 evrov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Oktobra lani je bilo v Statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva vpisanih 14.861 oseb, ki so opravljale enega od značilnih poklicev v kulturi. Največ je bilo novinarjev (2327), med najbolj števičnimi skupinami pa sledijo prevajalci, tolmači, lektorji in drugi jezikoslovci (1809), bibliotekarji in dokumentalisti (1235), tehniki operaterji oddajnih in avdiovizualnih naprav (1133) ter glasbeniki, pevci in skladatelji (1092). V preteklih petih letih se je število oseb s poklici, ki so uvrščeni med kulturne dejavnosti, povečalo za dobrih 14 odstotkov. Več je žensk, in sicer 57 odstotkov, 43 odstotkov pa je moških.
